TRETJI AKCIJSKI KORAK: TERENSKO DELO V MUZEJU

Učenci so pokazali veliko stopnjo motiviranosti za samostojno delo in aktivno vlogo v učnem procesu. Iz tega razloga so z navdušenjem sprejeli tudi naslednjo nalogo, v kateri so se morali postaviti v vlogo kustosa. Ker smo vseskozi spodbujali kritično izbiranje virov tudi pri ostalih dejavnostih in predmetih, smo jih v tokratnem koraku prepustili samostojnemu razmišljanju. Prav tako smo tudi v tretjem akcijskem koraku nadaljevali z razvijanjem veščine spraševanja, ker nas je zanimalo, ali bodo učenci še kaj napredovali v zastavljanju vprašanj višjega nivoja.

Ker so bili učenci v prejšnjem koraku manj uspešni pri samoevalvaciji, smo jih skušali tokrat bolj motivirati tudi za to dejavnost.

54 Akcija

Prvi sklop dejavnosti tretjega akcijskega koraka – ogled muzejske zbirke in zapis podatkov

Pri prvi dejavnosti tretjega akcijskega koraka smo z učenci obiskali razstavo

»Človek in vojna« v Tolminskem muzeju. Razstavo smo si ogledali brez strokovnega vodstva, naloga učencev pa je bila, da si jo natančno ogledajo, zapišejo, kar se jim je zdelo najpomembnejše in si izberejo eno stvar, ki jih je najbolj pritegnila. Za izbrano temo so morali v nadaljevanju pripraviti kratko predstavitev.

Drugi sklop dejavnosti tretjega akcijskega koraka – zbiranje literature in zapis vprašanj za kustosinjo

Učenci so poiskali literaturo o izbrani temi, ob tem kritično razmišljali o verodostojnosti virov ter pripravili predstavitev za sošolce.

Ob razmišljanju o virih smo zbrali tudi vprašanja, ki so se učencem porajala ob ogledu razstave in bi jih želeli zastaviti kustosinji ob naslednjem obisku muzeja.

Tretji sklop dejavnosti tretjega akcijskega koraka – vodenje po muzeju in samoevalvacija

V zaključni dejavnosti smo zopet odšli v muzej. Tokrat se nam je pridružila tudi kustosinja. Skupaj smo si še enkrat ogledali razstavo, ob temah, ki so si jih izbrali učenci, pa smo izvedli še njihove predstavitve. Učenci so si izbrali naslednje teme:

bivalne razmere vojakov, zdravstvo med vojno, Srpenica med prvo svetovno vojno ter življenje v koncentracijskih taboriščih. Kustosinja je predstavitve učencev tudi strokovno dopolnila in podprla.

Ob povratku v šolo so učenci izpolnili še samoevalvacijske vprašalnike.

Analiza in interpretacija

Ob prvem obisku muzeja so bili zanimivi pogovori med učenci. Pogovarjali so se o tem, da si želijo, da jim nikoli ne bi bilo treba iti v vojno, prevzel jih je opis ženske, ki je delala na polju, dokler ji granata ni odtrgala roke. Eden od učencev je opozoril tudi na nemški pregovor, ki pravi, da se vojna zlahka začne, težko vojuje in počasi konča. Učence so zelo zanimali medicinski pripomočki, zapisi o ranjenih med vojno ter stare fotografije njihovih domačih krajev, ker jim je bilo zanimivo primerjati takratno in današnje stanje. Ob koncu ogleda so se odločili, da bodo naslednjič predstavili naslednje teme: Jakob bivalne razmere vojakov v prvi svetovni vojni, Leon koncentracijska taborišča, Patrik se je odločil, da bo govoril o svojem domačem kraju med prvo svetovno vojno, Tim pa o zdravstvu v tistem času.

55

Predstavitev so tokrat učenci lahko pripravili doma. Imeli so deset dni časa, preden smo odšli znova v muzej. Ko smo preverjali, kako so izbirali literaturo, so vsi vedeli avtorje člankov, iz katerih so črpali, veliko so si pomagali s spletno stranjo muzeja, na kateri je bila zapisana podrobna predstavitev razstave »Človek in vojna«. Če jim v literaturi karkoli ni bilo jasno, so za razlago povprašali domače, ker pa so posegali po strokovni literaturi in spletni strani muzeja, je njihovo mnenje, da so bili viri gotovo verodostojni. Patrik je celo izpostavil, da se mu zdi zelo pomembno, da pozna avtorico knjige, iz katere je črpal, ker je njegova sovaščanka.

Zapisali smo tudi vprašanja, ki so se jim ob ogledu razstave porajala.

Tabela 8: Ravni postavljenih vprašanj v številu in odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po tretjem akcijskem koraku

Učenec Vsa postavljena

vprašanja Vprašanja nižje ravni Vprašanja višje ravni

n % n % n %

Jakob 12 25 10 20,8 2 4,2

Leon 15 31,3 13 27,1 2 4,2

Patrik 10 20,8 8 16,7 2 4,2

Tim 11 22,9 9 18,6 2 4,2

Skupaj 48 100 40 83,2 8 16,8

Grafikon 3: Ravni postavljenih vprašanj v odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po tretjem akcijskem koraku

56

Tudi v tretjem akcijskem koraku so učenci v veliki meri zastavljali vprašanja nižje ravni. Zastavljali so vprašanja, kot so:

- Kam so se begunci umikali?

- Kako so se zabavali in sproščali vojaki na fronti?

- Kakšna je bila medicinska oprema?

Vprašanja višje ravni so se tudi tokrat nanašala na vprašalnico »Zakaj?«:

- Zakaj so med vojno sploh potrebovali pisalne stroje?

- Zakaj niso dovolili vojakom, da bi domov napisali cela pisma?

- Zakaj so se nekateri vojaki nalašč poškodovali?

Učenci so v tretjem akcijskem koraku skupaj zastavili pet več vprašanj kot v prvem in drugem akcijskem koraku, v zastavljanju vprašanj višjega nivoja sta rahlo napredovala Jakob in Tim, Leon in Patrik pa sta zastavila manj tovrstnih vprašanj kot v predhodnem akcijskem koraku.

Učenci so v zadnjem sklopu dejavnosti tretjega akcijskega koraka uspešno opravili s predstavitvijo v muzeju. V samoevalvacijah so povedali, da so na svoje delo ponosni, ker so vanj vložili veliko truda, da so povedali še več, kot so se pripravljali, zato v večini ne bi nič spreminjali, če bi dobili priložnost predstavitev izpeljati še enkrat. Patrik je izpostavil, da bi lahko bolj tekoče pripovedoval. Vsi so bili mnenja, da so se na tak način veliko naučili, tako iz svoje priprave na predstavitev kakor tudi iz predstavitev ostalih sošolcev, zato si tudi v prihodnosti želijo še takih dejavnosti.

Analiza globine in širine samoevalvacij je prikazana v tabeli 9.

Tabela 9: Širina in globina samoevalvacije po tretjem akcijskem koraku

Učenec Število uporabljenih

besed Globina (učenec samo navaja dejstva in opisuje dogodke, učenec vključuje lastno

razmišljanje, občutja, ravnanje, učenec opisuje pogled na lastno razmišljanje)

Jakob 32 Učenec v večini navaja

dejstva, enkrat izrazi svoje poglede na

57

Patrik 50 Zanimivo razmišlja o svoji

predstavitvi, navede, da

Menimo, da je za rezultate raziskave pomembna tudi količina dejstev, ki jih učenci navedejo. To nam pove, koliko so si učenci zapomnili in se naučili z izvedeno dejavnostjo, zato lahko trdimo, da so učenci s širino svojih evalvacij pokazali tudi, da so si veliko stvari zapomnili.

Mnenje kustosinje je o izvedeni dejavnosti zelo pozitivno. Meni, da je to, da so se otroci že prej seznanili z vsebino razstave, nedvomno pripomoglo k njihovi večji pozornosti ter posledično lažjemu vodenju in predstavljanju zgolj izbranih tem z razstave. Sama je bila namreč predvsem v vlogi poslušalca, otroci pa so s predhodno izbiro in predstavitvijo posamezne teme narekovali tako smer vodenja kot tudi teme pogovora. S tem smo sicer izpustili vsebine, ki jih niso zanimale, obenem pa smo pridobili dovolj časa za njihovo predstavitev ter sproščen dopolnjujoč pogovor, ki se jim bo zagotovo zelo vtisnil v spomin. Meni, da je tak način učenja nedvomno pripomogel k maksimalni pozornosti in aktivnosti učencev,

58

saj so morali ob predhodnem ogledu razstave najprej izbrati temo, ki jih je najbolj pritegnila, jo potem podrobneje raziskati in ob naslednjem obisku tudi javno predstaviti. Z vprašanji in dodatnimi pojasnili je dopolnjevala predstavitve učencev, ki so zato potekale v obliki pogovora in izmenjave znanj ter niso bile zgolj posredovanje na pamet naučenega. Tovrstna oblika učne ure je po kustosinjinem mnenju odličen način za zanimivo, odgovorno in razmišljujoče učenje, ki ne zahteva zgolj memoriranja predstavljene snovi, ampak zahteva od učenca veliko lastnega angažmaja, vzpostavitev osebnega odnosa oziroma stališča do izbrane teme in ga uči javnega posredovanja pridobljenega znanja, ne le v zaprtem šolskem prostoru, temveč tudi izven njega. Izvedba učne ure izven šolskega okolja pripomore tudi k večanju njihove samozavesti, oblikovanju samopodobe ter učenju komuniciranja na različnih nivojih ter z različnimi, tudi nepoznanimi ljudmi. Učenci so z nastopom in predstavitvijo dokazali, da so v celoti razumeli dano nalogo in jo zato tudi dobro opravili. Pri predstavitvi so sicer v manjši meri sledili na razstavi zapisanemu besedilu, a ga uspešno in smiselno nadgradili z lastno interpretacijo.

Refleksija

V tretjem akcijskem koraku so učenci izvedli še eno avtentično nalogo, s pomočjo katere so razvijali pojem vojna. Zopet smo klasični frontalni pouk zamenjali s samostojnim delom učencev, ki je spodbudilo njihovo aktivno delovanje. Zelo dobra je bila odločitev, da smo si razstavo najprej samostojno ogledali. Tako so imeli učenci čas v miru pregledati, kaj razstava ponuja in katere so tiste teme, ki jih najbolj pritegnejo. Tak ogled je izzval tudi marsikatero vprašanje, saj takrat ni bilo poleg kustosinje, ki bi jim postregla z vsemi razlagami, še preden bi se jim porodilo kakršno koli vprašanje.

Predstavitve učencev so se zelo razlikovale. Jakob, ki je predstavljal bivanjske razmere vojakov med prvo svetovno vojno, je potreboval največ pomoči s podvprašanji, da se je spomnil, kaj je želel povedati. Leon je s svojo temo o koncentracijskih taboriščih sicer zašel, ker je govoril o času druge svetovne vojne (razstava pa je bila namenjena prvi), vendar je poiskal zanimive vire in pripovedoval je resnično zgodbo gospoda, ki je preživel koncentracijsko taborišče v Auschwitzu. Učencem smo s kustosinjo obrazložili, da Leon sicer govori o drugem časovnem obdobju, vendar smo se strinjali, da je za razvoj pojma vojna pomemben tudi ta vidik zgodovine. Patrik, ki je predstavljal svoj domači kraj v času prve svetovne vojne, nas je od vseh najbolj presenetil, ker je izkazal veliko motiviranost, razstavne eksponate in svojo pripoved je podkrepil s slikami iz knjige in jih smiselno vključeval, šel do sošolcev in jim jih pobliže pokazal. Resnično je izkazal veliko znanja in razumevanja o povedanem. Tudi Timova predstavitev je bila zelo uspešna, ker je zdravstvo v prvi svetovni vojni predstavil natančno, na zanimiv način in zelo tekoče. Vsi so pokazali razumevanje predstavljene teme, kar so dokazovali njihovi odgovori na vprašanja, ki so jim bila zastavljena s strani kustosinje.

Učenci so bili tudi po svojih predstavitvah aktivni. Pozorno so spremljali predstavitve ostalih učencev. Naloga zagotovo ni bila lahka, saj je bila kustosinja v tem primeru oteževalni dejavnik – za učence je bila nepoznana oseba, pred katero

59

so morali nastopati, poleg tega pa so se zavedali, da je strokovnjakinja na področju, o katerem bodo govorili, zato so morali biti resnično prepričani o verodostojnosti podatkov, ki so jih pridobili. Tokratna vloga učiteljice je bila le podati čim bolj natančna in razumljiva navodila učencem, kasneje pa jih samo usmerjati in jim pomagati v primeru nerazumevanja pojmov, s katerimi so se srečali, ter spodbujati njihovo razmišljanje in preverjati razumevanje povedanega.

Glede na to, da so učenci uspešno opravili nalogo, predvidevamo, da so bila navodila ustrezna. Pri pripravi predstavitev niso imeli težav, končni izdelki pa so bili zelo kakovostni.