V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda. Raziskovalni pristop je bila akcijska raziskava. Akcijsko raziskovanje je proces, pri katerem se raziskovalec sočasno sprašuje o problemu, v proces vnaša spremembe, ki pomenijo pozitiven ukrep k izboljšanju situacije. Akcijsko raziskovanje v izobraževanju je nameren, trajen in dinamičen proces, v katerem učitelj izvaja spremembe pri svojem poučevanju, z namenom izboljšanja prav tega (Bruce in Pine, 2010). Akcijsko raziskovanje je poseben pristop, učinkovit za izpopolnjevanje poučevanja in izboljšanje učenja učencev. Njegova prednost je v sistematičnosti izvedbe
27
opredeljenih procesov poučevanja in ima široko možnost uporabe v okviru učilnice, šole ali skupnosti (Stringer, 2008).
3.3.1 Vzorec
Vzorec raziskave je bil namenski. V raziskavo so bili vključeni štirje učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki obiskujejo 9. razred in se šolajo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom na podružnični šoli za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami na podeželskem območju v zahodni Sloveniji. Učence bomo v nadaljevanju imenovali z imeni Jakob, Leon, Patrik in Tim, ki so zaradi varovanja podatkov izmišljena imena.
3.3.2 Opis postopka zbiranja podatkov
Akcijska raziskava je v celoti gledano potekala po naslednjih korakih (Vogrinc, 2011):
1. Določitev ciljev raziskave 2. Pregled obstoječega stanja:
- analiza odgovorov ustnega preverjanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji za ugotavljanje predznanja o pojmu vojna,
- analiza dosedanjega poučevanja: prevladovala je frontalna oblika poučevanja, največkrat pa so bile uporabljene metode dela s slikovnim materialom ter delo z učbenikom s sprotno razlago,
- zbiranje vseh možnih idej za izboljšavo poučevanja in znanja učencev: ogled dokumentarnih video posnetkov, branje umetnostne literature na temo vojne, obisk gosta, ki je doživel vojno v mladih letih, obisk zgodovinarja, obisk muzeja 1.
svetovne vojne v Kobaridu, obisk razstave »Človek in vojna« v Tolminskem muzeju, samostojno izdelovanje plakatov, terensko delo po poteh Soške fronte, avdio animacija vojnega napada v multisenzorični sobi, raziskovalno delo učencev – iskanje in zbiranje podatkov o vojnah v domačem kraju ...,
- analiza realnih možnosti za izpeljavo idej: ideje imajo realno možnost za izpeljavo, v primeru terenskega dela bi bilo treba pridobiti soglasja staršev o strinjanju s kritjem stroškov, ki bodo pri tem nastali, stroške obiska muzeja bi krila šola.
3. Izdelava načrta izbranih akcijskih korakov:
28
Tabela 1: Načrt akcijskih korakov
KDAJ? KAJ? SODELUJOČI PRIPOMOČKI EVALVACIJA
4. Izvedba prvega akcijskega koraka.
5. Evalvacija in refleksija na izvedeno akcijo.
6. Nadaljevanje na naslednji korak ali sprememba načrta.
7. Analiza odgovorov ustnega preverjanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji za preverjanje končnega pojmovanja vojne.
29
Korake akcijske raziskave smo vnašali v klasičen proces pouka, tako so se med sklopi dejavnosti akcijskih korakov učenci o prvi in drugi svetovni vojni učili tudi na klasičen način. Glede na letni delovni načrt učitelja je za zgodovinski sklop pri predmetu družboslovje predvidenih štiriindvajset pedagoških ur. Ta časovni okvir je ostal nespremenjen kljub vnašanju sprememb v pedagoški proces, saj smo zmanjšali število ur klasičnega poučevanja v prid dejavnostim akcijske raziskave.
Preverjanje začetnega in končnega pojmovanja pojma vojne smo v obliki polstrukturiranega intervjuja z učenci opravili individualno izven pedagoških ur družboslovja. Tako smo za potrebe izvedbe akcijskih korakov potrebovali petnajst pedagoških ur, od tega pet za prvi akcijski korak, štiri za drugi akcijski korak in šest za tretji akcijski korak.
Začetne predstave o pojmu vojne in njihovem kritičnem pogledu na problematiko vojn smo pridobili z odgovori učencev v ustnem preverjanju z vnaprej pripravljenimi vprašanji, njihove odgovore smo beležili in analizirali.
V naslednjih korakih so učenci prevzeli aktivnejšo vlogo v procesu učenja. Vsak izvedeni korak je bil evalviran s treh zornih kotov, tako je bilo s pomočjo triangulacije zagotovljeno boljše razumevanje proučevanega problema.
Najprej so učenci kritično izbirali vire in literaturo na dano temo, ki jim je pomagala poglobiti in razširiti pojem vojna, in jo nato s pomočjo plakata predstavili razredu.
Po predstavitvi so učenci drug drugemu zastavljali dodatna vprašanja o predstavljeni temi. Formativno spremljanje se je izvajalo z metodo opazovanja in izpolnjevanja opisne ocenjevalne lestvice. Na predstavitvah je bila prisotna tudi zunanja učiteljica, ki je med hospitacijo prav tako izpolnjevala opisno ocenjevalno lestvico o ustreznosti samega plakata in primernosti predstavitve plakata. Učenci so po predstavitvah izvedli samoevalvacijo s pomočjo samoevalvacijskega vprašalnika. Ob koncu akcijskega koraka smo naredili vsebinsko analizo predstavitev plakatov ter kvalitativno analizirali zapise o predstavitvah plakatov.
Rezultate o veščini spraševanja smo predstavili kvantitativno, rezultate o veščini samoevalvacije pa kvalitativno in kvantitativno, saj smo analizirali globino in širino samoevalvacij.
V naslednjem akcijskem koraku smo v razred povabili gosta, ki je doživel vojno.
Učencem je bila predhodno predstavljena tematika, o kateri bo gost pripovedoval, učenci pa so morali pripraviti zanj primerna vprašanja in njegov obisk izpeljati kot intervju. Prav postavljanje vprašanj lahko pove veliko o kritičnem mišljenju učencev. Formativno spremljanje se je izvajalo z metodo opazovanja in beleženja na opazovalnem obrazcu, na katerega smo zapisali vprašanja, ki so jih učenci zastavljali ter druga posebna opažanja. Po obisku je gost izpolnil pisni vprašalnik o kakovosti vprašanj in pripravljenosti učencev na temo, učenci pa so zapisali svoja razmišljanja o učni uri in o novem znanju, ki so ga tekom ure pridobili. Ob koncu akcijskega koraka smo naredili kvalitativno analizo zapisov o izvedbi aktivnosti ter odgovorov gosta na pisni vprašalnik. Rezultate o veščini spraševanja smo predstavili kvantitativno, rezultate o veščini samoevalvacije pa kvalitativno in kvantitativno, saj smo analizirali globino in širino samoevalvacij.
V tretjem akcijskem koraku smo šli na ogled razstave o vojni v Tolminskem muzeju. Na prvem ogledu so učenci le opazovali razstavne eksponate in si brez
30
strokovnega vodenja zapisovali, kaj razstava predstavlja. Njihova naloga je bila poiskati vire, ki govorijo o videnem, in zapisati vprašanja, ki bi jih želeli zastaviti kustosinji. Ob drugem obisku muzeja pa so se skušali sami postaviti v vlogo zgodovinarja in pripovedovati o vsebini razstave. Ob tem nas je spremljala tudi kustosinja, ki je njihove razlage tudi strokovno podprla. Formativno spremljanje se je izvajalo z metodo opazovanja in beleženja na opazovalni obrazec, kjer smo zapisovali posebna opažanja o vedenju in izkazanem zanimanju učencev ter vprašanja, ki so jih zastavljali. Po ogledu razstave je kustosinja izpolnila pisni vprašalnik o predstavitvi učencev, učenci pa so izpolnili samoevalvacijski vprašalnik. Ob koncu akcijskega koraka smo kvalitativno analizirali zapise o predstavitvah ter odgovore kustosinje na pisni vprašalnik. Rezultate o veščini spraševanja smo predstavili kvantitativno, rezultate o veščini samoevalvacije pa kvalitativno in kvantitativno, saj smo analizirali globino in širino samoevalvacij.
Zadnje dejanje raziskave pa je bila izvedba ustnega preverjanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji, s katerim smo pri učencih preverili pojmovanje vojne po vseh izvedenih akcijskih korakih.
Skozi celotno raziskavo je bil spremljan napredek učencev v treh veščinah kritičnega mišljenja: v veščini kritičnega izbiranja virov, pri kateri je bila analizirana njihova ocena prednosti in slabosti virov, ki so si jih izbrali, v veščini spraševanja, pri kateri so bila vprašanja kategorizirana kot vprašanja nižje in višje ravni, ter v veščini samoevalvacije, ki je bila analizirana s pomočjo samoevalvacijskih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali učenci, analiza pa je zajemala obširnost in globino evalvacije.
3.3.3 Postopki obdelave podatkov
Obdelava podatkov, torej rezultatov korakov akcijske raziskave, je potekala kvalitativno po postopku kvalitativne analize: urejanje gradiva, določitev enot kodiranja, kodiranje besedila, izbor in definiranje relevantnih pojmov ter oblikovanje ugotovitev (Vogrinc, 2008).