PREDZNANJE UČENCEV O POJMU VOJNA

Preden smo začeli pri pouku obravnavati zgodovinski sklop družboslovja in s tem teme o prvi in drugi svetovni vojni, smo z ustnim preverjanjem, pri katerem smo imeli vnaprej pripravljena vprašanja, pri učencih individualno preverili njihovo predznanje o pojmu vojna.

Ustno preverjanje je zajemalo deset vprašanj, z nekaterimi podvprašanji, ki so bila učencem zastavljena po njihovem odgovoru na prvo vprašanje določenega sklopa.

31

Tabela 2: Odgovori učencev na vprašanja o vojni

Vprašanja Odgovori Pojmi/kode Kategorije

Jakob Leon Patrik Tim

32

33

34

posledice vojn? ljudi umre ...

7. Po velikih

35

36

Odgovori učencev so bili podani v okviru pričakovanj. Vojna jim v večini pomeni streljanje in smrtne žrtve. Dva učenca sta ob tem še nakazala streljanje in se ob tem smejala, kar da občutek zelo nezrelega dojemanja vojne. Prav iz tega razloga smo pri pouku večkrat mimogrede tudi napeljali pogovor na filme, nadaljevanke, ki jih gledajo, in računalniške igrice, ki jih igrajo, da bi skušali razumeti, kakšen pogled imajo na nasilje, ki ga tam vidijo, ter na neranljivost glavnih akterjev. V takih pogovorih smo sicer ugotovili, da se zavedajo, da so filmski prizori pretirani, da je vedenje ranjenega človeka drugačno od videnega po televiziji, zato smo sklepali, da razumejo tudi resnost vojskovanja, vendar ga ne doživljajo kot nekaj potencialno realnega.

Vsi so bili enotnega mnenja, da vojne nastanejo zaradi spora med državami, vendar nihče od njih ni podal vzroka, kaj pripelje do spora.

Vsi so se strinjali, da sta se v zgodovini odvili dve svetovni vojni ter da »svetovna vojna« pomeni, da je vojna po celem svetu. Konkretne slike o tem, kako si učenci to predstavljajo, nismo dobili, vendar predvidevamo, da je bil v njihovih predstavah v vojni čisto vsak košček Zemlje. Dva učenca svetovnih vojn nista znala časovno umestiti, ostala dva pa nista bila najbolj prepričana v pravilnost letnic, čeprav sta bili pravilni.

Vsi se zavedajo, da vojne tudi dandanes še potekajo, vendar njihovi podatki o aktualnih vojnah niso točni.

Pri opisovanju situacij na fotografijah so se osredotočali večinoma na konkretne objekte – videli so vojake v jarku, letala, tanke ... Kar dva učenca sta trdila, da razlik na fotografijah sploh ni, eden je opazil napredek v razvoju tehnologije, eden pa, da so fotografije posnete v različnih obdobjih. Točno je tudi navedel, iz katerega obdobja je katera.

Tudi pri opisovanju posledic vojne so se opirali na konkretne podobe na fotografijah, zato so naštevali kot posledice vojne porušene vasi, begunce, lačne otroke. Nihče izmed njih ni fotografije otrok v koncentracijskem taborišču prepoznal kot take.

Da je posledica vojne tudi nova delitev ozemelj, vedo, njihovo mnenje pa je, da si ga države kradejo med seboj ali da si ga pravično razdelijo. Nihče od učencev ni znal razložiti sprememb meja (na danem zemljevidu) po prvi svetovni vojni.

Za atomsko bombo so vsi že slišali, predstavljajo pa si jo kot veliko eksplozijo, velik pok, ki uniči veliko ozemlja. Daljnoročnih posledic eksplozije atomske bombe ne poznajo, zato o njih ne razmišljajo.

Vsi štirje učenci se zavedajo, da vojna ni pravi način reševanja sporov, menijo pa, da se še vedno dogajajo, ker naj bi bili ljudje jezni drug na drugega, ker se ne zavedajo posledic ali ker želijo osvojiti več ozemlja. Njihovi predlogi za uspešnejše reševanje sporov med državami pa so si bili zelo enotni – vsi menijo, da je ustrezna rešitev pogovor, vendar iz njihovih odgovorov ne zaznamo, kdo konkretno naj bi bil zadolžen za pogovore takšne vrste.

37 3.4.2 Prvi akcijski korak: priprava plakata Izhodišče

Po preverjanju začetnega stanja o širini pojma vojna pri učencih smo se odločili, da bomo pri pripravi plakatov dali poudarek na razmišljanje o tem, kaj vse jim pripovedujejo fotografije vojnih situacij. Ker so začetna stanja o pojmu vojna pokazala dokaj plitvo dojemanje vojne situacije, se nam je zdelo boljše, da skušamo s fotografijami v njih zbuditi kakšen globlji občutek, kot pa da bi spet iskali zgolj faktografske podatke, ki bi se jih samo na pamet naučili in podali.

Akcija

Prvi sklop dejavnosti prvega akcijskega koraka – izbira literature in virov

Z učenci smo obiskali šolsko knjižnico in računalniško učilnico. Njihova naloga je bila, da v knjižnici poiščejo literaturo o prvi ali drugi svetovni vojni ter si v knjigah izberejo dve fotografiji, ki sta jih najbolj pritegnili. Fotografiji smo nato iz knjig fotokopirali.

V računalniški učilnici so učenci na svetovnem spletu iskali po dve fotografiji na isto temo, odvisno od tega, ali so si izbrali prvo ali drugo svetovno vojno.

Fotografije smo nato natisnili. V obeh primerih so bili učenci pozvani k temu, naj razmišljajo, ali fotografije prikazujejo resnične dogodke.

Drugi sklop dejavnosti prvega akcijskega koraka – priprava plakata in priprava na predstavitev

Učenci so glede na izbrano tematiko oblikovali vsak svoj plakat. Nanj so morali zapisati naslov teme, iz literature razbrati in zapisati ključne podatke o temi ter nanj zalepiti izbrane fotografije.

Pri pripravi na predstavitev je bila njihova naloga, da razmišljajo o tem, na podlagi česa so izbirali literaturo in fotografije, zakaj so si izbrali ravno te ter zakaj verjamejo, da so podatki in fotografije resnične. Pri fotografijah pa so morali razmišljati o naslednjih vprašanjih:

- Kaj preko te fotografije izveš?

- Kako bi se ti počutil na mestu osebe na fotografiji? Zakaj?

- Kaj misliš, kako se je situacija odvijala v naslednjih urah? Zakaj?

- Kaj misliš, kaj je razmišljal ali kako se je počutil njihov nasprotnik (napadalec, okupator)? Zakaj?

38

Tretji sklop dejavnosti prvega akcijskega koraka – predstavitev plakata in samoevalvacija

Učenci so svoj izdelek predstavili sošolcem, njihovo predstavitev pa sva spremljali tudi dve učiteljici. Vsak učenec je predstavil nekaj ključnih podatkov o izbrani temi ter odgovoril na vprašanja o fotografijah. Ostali učenci so bili spodbujeni k postavljanju dodatnih vprašanj, o stvareh, ki bi jih pri sošolčevi predstavitvi in plakatu še lahko zanimale.

Po končanih predstavitvah so učenci izpolnili samoevalvacijskih vprašalnik o izvedeni dejavnosti.

Analiza in interpretacija Plakati učencev:

Jakob si je izbral temo Spremembe meje slovenskega ozemlja po prvi svetovni vojni.

Plakat je prostorsko dobro razporejen, fotografije so dovolj velike, dodal je tudi nekaj drugih slik. Besedilo je dovolj čitljivo zapisano. Jakob je s svojim zapisom na plakatu ter kasneje tudi s predstavitvijo zašel stran od svoje teme. Navajal je vzroke za prvo svetovno vojno in trajanje Soške bitke. Pri zapisih o slovenskih pokrajinah pa niti ni pri vseh zapisal, kdo jih je okupiral in kako se je zaradi tega meja spreminjala. Fotografije niso neposredno povezane s temo, do česar je pripeljalo navodilo, naj fotografije prikazujejo ljudi v vojnih situacijah.

Fotografija 1: Plakat učenca Jakoba

39 Leon si je izbral temo Soška fronta.

Plakat je prostorsko dobro razporejen, fotografije so dovolj velike in vsebinsko ustrezne. Besedilo je zelo čitljivo zapisano, vendar naslov zavzame preveč prostora, kar ne bi bilo potrebno. Leon je na plakat zapisal resnično samo nekaj ključnih besed, ki pa so bile bistvene in glavna opora pri ustni predstavitvi plakata.

Vseeno je imel ob predstavitvi pri sebi tudi list, na katerega si je izpisal več podatkov in si je z njim tudi pomagal. Poudarek je dal tudi na estetski videz plakata.

Fotografija 2: Plakat učenca Leona

Patrik si je izbral temo Načini vojskovanja v prvi in drugi svetovni vojni.

Plakat bi lahko bil prostorsko bolje razporejen, tako da bi se jasneje videlo, v katero časovno obdobje sodita sredinski fotografiji. Fotografije so dovolj velike, glede na izbrano temo pa bi bile vsebinsko ustreznejše take, ki bi prikazovale bolj neposredno vojskovanje. Besedilo je dovolj čitljivo zapisano, zapisane so resnično ključne besede, ob katerih je znal Patrik samostojno pripovedovati in dopolniti vsebino, zapisano na plakatu.

40

Fotografija 3: Plakat učenca Patrika

Tim si je izbral splošno temo Prva svetovna vojna.

Fotografije na plakatu so dovolj velike in vsebinsko ustrezne, saj predstavljajo prvo svetovno vojno, lahko pa bi jih prostorsko bolje razporedil, tako da bi obe sliki s posledicami vojne zalepil k ustreznemu besedilu. Tudi slika pod vzroki za prvo svetovno vojno nima povezave z omenjenim dogodkom. Besedilo je dovolj čitljivo zapisano, zapisane so resnično ključne besede. Pri predstavitvi plakata pa je imel tudi Tim, tako kot Leon, dodaten list, na katerem je imel izpisanih več podatkov in si je z njim pomagal pri pripovedovanju. Ker je prva svetovna vojna obširna tema, je imel tudi Tim pri predstavitvi težave, kje omejiti pripoved. Čisto dovolj bi bilo, če bi se osredotočil na zapisano na plakatu, saj mu je tam uspelo zapisati glavne poudarke.

41

Fotografija 4: Plakat učenca Tima

V tabeli 3 so povzete razlage o videnem na izbranih fotografijah.

Tabela 3: Povzetki predstavitve plakatov

Vprašanje

Kaj preko te fotografije izveš?

Kako bi se ti počutil na mestu osebe na fotografiji? Zakaj?

Kaj misliš, kako se je situacija odvijala v

naslednjih urah?

Zakaj?

Kaj misliš, kaj je razmišljal ali kako se je počutil njihov nasprotnik (napadalec, okupator)?

Zakaj?

Jakob - ... vojaki se pripravljajo na boj ...

- ... močnega, ker bi bilo okoli mene še veliko drugih vojakov ...

- ... borbeno, so se napadali ... - ...

ogroženega, ker so bili drugi v premoči ...

42

43

44

Iz predstavitev in subjektivne razlage dogajanja na fotografijah smo lahko razbrali, da imajo učenci že bolj različne poglede na vojno situacijo. Predvsem pri učencu Jakobu lahko opazimo še zelo naiven pogled na vojno. V njegovem primeru začutimo, da vidi vojake kot neke vrste neustrašne može, ki jim pogum vliva posedovanje orožja in kolektivni duh. Zanimivo se zdi, da besedo nasprotnik/napadalec uporablja, kot da govorimo o enem samem človeku ( ... je jezen, ker streljajo na njega ...). Iz tega lahko sklepamo, da uporabljenega pojma ne razume v pravilnem kontekstu. Leon je nakazal več globljega razmišljanja o čustvih in počutju vojakov. Pri razmišljanju o tem, kako naj bi se počutil okupator ob obglavljanju civilistov, je zapisal, da se jim je to najbrž zdelo prav, kar pokaže, da ni razmišljal tudi o drugem zornem kotu, da so mogoče to počeli, ker so morali, čeprav niso želeli. Pri Patriku je opaziti dve skrajnosti. Na eni strani daje občutek, da se lahko vživi v trpljenje vojakov na fronti, po drugi pa še vedno izkazuje tudi stereotipne predstave o herojstvu vojakov. Tim se je zelo trudil na različne načine in z različnimi izrazi opisati počutje vojakov. Od vseh učencev je edini, ki v nobenem primeru ni izpostavil niti enega pozitivnega pogleda ali čustev, tako s strani oseb na fotografiji kot tudi njihovega nasprotnika, o katerem so le predvidevali. Zanimivo je predvsem to, da je predvidel, da so se tudi vojaki na nasprotni strani lahko počutili slabo, torej se zaveda, da je vojna nekaj negativnega za obe strani udeležencev.

O izbiranju literature in virov so podali različne poglede. Jakob je informacije poleg z interneta in knjig v knjižnici črpal tudi iz učbenika. Da so podatki, ki jih je dobil na spletu, točni, ni mogel zagotovo vedeti. Trdil je, da jim je verjel, ker se mu je zdelo, da so najbrž resnični. Fotografijam pa je verjel, ker naj bi bili izrazi vojakov na njih videti zelo pristni.

Enako tudi Leon o verodostojnosti spletnih virov ni bil prepričan. Za resničnost fotografij je trdil, da so gotovo resnične, ker v tistih časih ne bi mogli tako dobro

»zaigrati« vojnega prizora.

Patrik je trdil, da je spletne vire primerjal z učbenikom. Učbeniku verjame, torej sklepa, da so podatki na spletu, ki se ujemajo s tem, kar piše v učbeniku, resnični.

Da so verodostojni, mu je nakazal tudi intervju, ki naj bi bil izpeljan z resnično osebo, in podatek, da je bila spletna stran pred kratkim obnovljena. Zanimivo je, da je Patrik omenili tudi razliko med slikami ali ilustracijami in fotografijami.

Izpostavil je, da prvim ne moreš verjeti, ker jih avtor naslika tako, kot želi, fotografija pa ujame določen trenutek v resničnem življenju.

Tim je bil pri spletnih virih pozoren na to, da je bil pod besedilom zapisan tudi avtor, kar mu je dalo občutek večje verodostojnosti. Pri knjigah pa ni dvomil o resničnosti zapisanega, še posebej so ga v to prepričale fotografije. Verjel jim je, saj pravi, da ni mogoče, da bi mesta v resnici porušili samo za namen fotografiranja.

Z učiteljico, ki je bila prisotna pri predstavitvah, smo ocenili, da so bila razmišljanja o verodostojnosti virov vseeno boljša pri Patriku in Timu kot pri Jakobu in Leonu, ker sta prva podala nekaj bolj tehtnih argumentov. Patrik se je znašel tako, da je zapise na spletu primerjal z zapisi v učbeniku in ugotavljal podobnosti, s čimer pa je pokazal popolno zaupanje v avtentičnost učbenika. Prepričal ga je tudi intervju,

45

ki naj bi bil izpeljan z resnično osebo, vendar ni preveril in mogoče ni mogel preveriti, ali je ta oseba resnična. Pohvalimo pa lahko njegovo razmišljanje o subjektivnosti ilustracij, s katerim je dokazal, da zmore na stvari gledati z različnih zornih kotov. Tudi Timu so se zdele fotografije boljši dokaz o avtentičnosti vira, čeprav je njegova razlaga manj tehtna, saj bi lahko pomislil tudi na scene iz vojnih filmov, ki so bile pripravljene le za namen snemanja. Pohvalno je, da je pri spletnih virih iskal avtorja, s čimer naj bi postal vir verodostojnejši. Vseeno pa ni pomislil na možnost, da je lahko ime izmišljeno ali pa da avtor sploh ni strokovnjak s področja, o katerem piše.

V tem koraku smo spremljali tudi veščino postavljanja vprašanj. Učenci so bili po koncu vsake predstavitve plakata spodbujeni k zastavljanju vprašanj sošolcu, ki je bil na vrsti za predstavitev.

Tabela 4: Ravni postavljenih vprašanj v številu in odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po prvem akcijskem koraku

Učenec Vsa postavljena

vprašanja Vprašanja nižje ravni Vprašanja višje ravni

n % n % n %

Jakob 8 18,6 5 7 3 11,6

Leon 11 25,6 8 18,6 3 7

Patrik 13 30,2 10 23,3 3 7

Tim 11 25,6 11 25,6 0 0

Skupaj 43 100 34 74,5 9 25,6

46

Grafikon 1: Ravni postavljenih vprašanj v odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po prvem akcijskem koraku

Pri tej dejavnosti smo prišli do zaključka, da učenci v večini zastavljajo vprašanja nižje ravni, ki zahtevajo le reprodukcijo. Primeri takih vprašanj so bili:

- Koliko je bilo žrtev?

- Kdo je bil vodja italijanskih vojakov?

- Kdaj se je zgodil »Čudež pri Kobaridu«?

Po predvidevanjih so učenci zastavljali manj vprašanj višje ravni. Ta so v večini terjala razlago vzrokov. V teh primerih so bila to vedno »Zakaj?« vprašanja:

- Zakaj niso zbežali?

- Zakaj so se vojskovali tako visoko v hribih?

- Zakaj je prišlo do atentata?

Rezultati so precej presenetljivi v primeru Jakoba in Tima, saj smo pričakovali, da bo imel Jakob največ težav pri zastavljanju vprašanj. Zastavil jih je res najmanj, vendar so prevladovala tista višjega nivoja. Medtem ko smo od Tima, ki je med uspešnejšimi učenci, pričakovali več ustvarjalnosti pri zastavljanju vprašanj, zanimala pa so ga le dejstva in faktografski podatki.

V sklopu prvega akcijskega koraka sem preverjala tudi, kako so učenci vešči v samoevalvaciji. S pomočjo samoevalvacijskega vprašalnika smo dobili prve rezultate.

47

Tabela 5: Širina in globina samoevalvacije po prvem akcijskem koraku

Učenec Število uporabljenih

besed Globina (učenec samo da je na plakat ponosen, ker ga je naredil sam.

predstavitvi pove, da bi jo lahko bolje izpeljal ter da so mu take dejavnosti

Učenci so bili s svojimi izdelki v večini zadovoljni. Trije so izrazili željo po še več takih dejavnosti. Menijo, da se iz njih več naučijo, izvejo več zanimivosti in si več zapomnijo. Jakob pa si takih dejavnosti ne želi več, saj meni, da se za pripravo plakata in predstavitve porabi preveč časa. Prav ta učenec je bil edini, ki ne bi na plakatu in predstavitvi nič spreminjal, ostali mislijo, da bi kakšno malenkost lahko izboljšali.

Učiteljica, ki je spremljala učno uro, je v svojem mnenju izpostavila motiviranost učencev za tako vrsto dela. Opazila je, da so bili pri delu zelo samostojni in aktivni.

Vsak je resno vzel nalogo. Veliko truda so vložili tako v estetski videz plakata kot

48

tudi v samo predstavitev, s čimer so pokazali veliko mero odgovornosti. Opazila je, da so nekateri učenci predvideno temo pri predstavitvi zajeli preširoko, kar je pripeljalo tudi do tega, da vseh podanih informacij in pojmov niso v popolnosti razumeli. Pohvalila pa je način opisovanja in razmišljanja o izbranih fotografijah.

Meni, da na tak način resnično izvemo, kako učenci sploh dojemajo določene situacije.

Refleksija

V prvem akcijskem koraku smo izvedli vse načrtovane dejavnosti, ki so zajemale preverjanje vseh ciljev raziskave. Učenci so razvijali pojem vojna, urili so se v veščini kritičnega izbiranja virov, spraševanja in samoevalvacije, uporabili smo učno metodo, ki spodbuja bolj aktivno učenje. Vse dejavnosti prvega akcijskega koraka so potekale po načrtu. Tudi z njihovo izvedbo ni bilo težav. Kot največja težava se je pokazalo usklajevanje urnika z zunanjo učiteljico, da je lahko prisostvovala naši učni uri. Že samo zbiranje literature in virov je bila zelo pozitivna izkušnja za učence, saj se v šolski knjižnici slabše znajdejo v oddelkih s poljudnoznanstveno literaturo. Tako smo dejavnost izkoristili tudi za spoznavanje postavitve knjig z zgodovinsko tematiko, poleg tega pa so bili prvič postavljeni pred dejstvo, da mogoče vse, kar preberejo in vidijo, ni resnično ter da je včasih bolje razmisliti, ali lahko prebranemu kar takoj verjamemo. Že ta dvom je lahko spodbuda kritičnemu mišljenju. V sklopu te dejavnosti smo opazili to slabost, da je naša šolska knjižnica slabše opremljena s strokovnimi in poljudnoznanstvenimi zgodovinskimi knjigami, zato so učenci posegali le po dveh knjigah. V nadaljevanju so učenci izdelovali plakat. Zaradi specifike naloge, ki so jo dobili, se nam je zdelo bolj primerno, da plakat izdelujejo individualno. Tudi majhno število učencev ne dopušča različnih učnih oblik, vendar je bilo to v tem primeru edino ustrezno, ker smo od njih želeli pridobiti resnično osebna in individualna razmišljanja in poglede na vojne situacije na izbranih fotografijah. Čeprav je učna ura priprave plakata potekala v tišini, pa so bili učenci ob tem zelo aktivni. Vsak od njih je z vso odgovornostjo prevzel dano nalogo. Dokaz o njihovi aktivnosti so bile predstavitve plakatov, glede katerih se strinjamo s prisotno učiteljico, da niso imeli težav z zapisom ključnih podatkov, a so želeli o izbrani temi preveč povedati, ob tem pa so podajali preveč faktografskih podatkov in uporabljali izraze, za katere smo z učiteljico s postavljanjem dodatnih vprašanj ugotovili, da jih ne razumejo.

Vloga učiteljice pri teh dejavnostih je bila le usmerjanje učencev, podajanje nasvetov in pomoč pri organizaciji dela, kar je še dodaten dokaz o samostojnem delu in aktivnosti učencev.

3.4.3 Drugi akcijski korak: obisk gosta, ki je doživel vojno Izhodišče

Učenci so s samoevalvacijo potrdili, da jim je všeč aktivna vloga v procesu učenja,

Učenci so s samoevalvacijo potrdili, da jim je všeč aktivna vloga v procesu učenja,

In document PROGRAMOM Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM (Strani 42-0)