EMISIJA 2008 2018
Ogljikov monoksid 28 kg 3,99 kg
Dušikovi oksidi 3072 kg 339,28 kg
Žveplovi oksidi 5756 kg 23,19 kg
Prah 326 kg 0,92 kg
Vir: Emisije v zrak 2008, 2021; Emisije v zrak 2018, 2021.
Na območju občine Ilirska Bistrica sta najpomembnejša energenta za ogrevanje stanovanj iz individualnih kurilnih naprav les in kurilno olje. Pri ogrevanju se ustvarijo emisije plinov CO2, SO2, NOx, CxHy, CO in prah. Izračunane vrednosti emisij CO2 in SO2 na prebivalca v občini so nižje od državnega v povprečja. Razlog je v tem, da se v Ilirski Bistrici v primerjavi s Slovenijo manjša delež stanovanj, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, zemeljski plin pa v občini sploh ni prisoten. Zaradi tega so nižje vrednosti prisotnosti CO2 in SO2 v ozračju. Posledica ogrevanja z lesom in lesnimi ostanki so višje emisije CO in PM delcev (Energetski koncept …, 2008).
Pritisk prometa na zrak je majhen. Poveča se v toplejšem delu leta, ko je večja prometna obremenitev zaradi turistov. Promet povzroča največ pritiskov na okolje na Jelšanskem in Podgrajskem podolju. Problem predstavljajo tudi občasna razlitja ob prometnih nesrečah, ki imajo na kraškem površju še toliko večji negativen vpliv (Celin, 2009). Manjši vpliv na okolje ima v občini Ilirska Bistrica turizem. V času turističnih sezon se zaradi prihoda turistov povečajo poraba vode, onesnaževanje zraka, odplake, odpadki … Pritiski na okolje
27
se vršijo tudi zaradi gradnje turistične infrastrukture, umetnega zasneževanja smučišč … V splošnem je turizem v občini Ilirska Bistrica močno povezan s prometom (Celin, 2009).
6 STANJE OKOLJA
V okviru diplomske naloge sem želela raziskati tudi mnenja občanov in občank o obravnavani tematiki. V anketnem vprašalniku sem z dvanajstimi trditvami anketirance pozvala k opredeljevanju glede stanja okolja. Na trditve so se opredeljevali s pomočjo 5-stopenjske lestvice (1 ̶ sploh se ne strinjam, 2 ̶ ne strinjam se, 3 ̶ niti se strinjam, niti se ne strinjam, 4 ̶ strinjam se, 5 ̶ popolnoma se strinjam).
Prva trditev se je nanašala na njihovo zadovoljstvo s stanjem okolja v občini. Trditev se je glasila: »S stanjem okolja v občini Ilirska Bistrica sem zadovoljen/-na.«. Na trditev se je odzvalo vseh 73 anketirancev. Večina je s stanjem okolja zadovoljna, manjši delež anketirancev se s trditvijo sploh ne strinja (slika 11).
Slika 11: "S stanjem okolja v občini Ilirska Bistrica sem zadovoljen/-na."
Avtorica: Petra Stopar.
Z naslednjo trditvijo sem želela izvedeti, ali si po mnenju občanov in občank občinska uprava dovolj prizadeva za izboljšanje stanja okolja v občini. S trditvijo se je strinjala ali pa popolnoma strinjala manj kot polovica anketirancev. Prevladoval je delež tistih, ki se s trditvijo ne strinjajo.
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%
sploh se ne strinjam ne strinjam se niti se strinjam, niti se ne strinjam
strinjam se popolnoma se strinjam
28
Slika 12: "Občinska uprava si dovolj prizadeva za izboljšanje stanja okolja v občini."
Avtorica: Petra Stopar.
Trditev, da se je stanje okolja po letu 2011 izboljšalo, lahko povežemo s trditvijo, da se je stanje okolja izboljšalo z zaprtjem bioplinarne. Bioplinarna je bila postavljena v samem mestu Ilirska Bistrica in prebivalci so se v času njenega delovanja močno pritoževali nad smradom, ki naj bi prihajal iz obrata. Bioplinarno so po zaslugi prebivalcev zaprli leta 2011.
Do obeh trditev se je opredelilo 71 anketirancev. Polovica se jih strinja, da se je stanje okolja izboljšalo po letu 2011, prav tako pa se jih polovica strinja, da se je stanje okolja izboljšalo z zaprtjem bioplinarne.
Slika 13: "Stanje okolja se je po letu 2011 izboljšalo." in "Stanje okolja v občini se je izboljšalo z zaprtjem bioplinarne."
Avtorica: Petra Stopar.
0% 10% 20% 30% 40%
sploh se ne strinjam ne strinjam se niti se strinjam, niti se ne strinjam
strinjam se popolnoma se strinjam
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
sploh se ne strinjam
ne strinjam se niti se strinjam, niti se ne
strinjam
strinjam se popolnoma se strinjam
Stanje okolja se je izboljšalo z zaprtjem bioplinarne. Stanje okolja se je po letu 2011 izboljšalo.
29
6.1 KAKOVOST ZRAKA
V Sloveniji mrežo meritev onesnaženosti zraka sestavljajo avtomatska merilna mreža ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka in dopolnilne avtomatske merilne mreže. Občina Ilirska Bistrica spada med kraje, ki niso zajeti v okvir stalnih mrež; na območju potekajo občasne meritve onesnaženosti zraka z avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko postajo ARSO. Občina spada v območje z oznako SI4 (območje Goriške, Notranjsko-kraška regija in Obalno-kraška regija). Gre za prostor, ki je ob meji industrijskega območja v severni Italiji. Ta predstavlja velik vir onesnaženega zraka, zato je SI4 območje bolj občutljivo za čezmejni transport onesnaženega zraka. Občini najbližje merilno mesto je v Kopru (Okoljsko poročilo …, 2011).
Leta 2019 je bil izdelan elaborat Opredelitev glede lokacij reprezentativnih merilnih mest za merjenje celotne obremenitve zraka, ki je spremljal emisije podjetja Lesonit. Rezultati so pokazali, da se lahko občasno in kratkotrajno pojavijo prekomerne urne koncentracije NO2. Najvišje koncentracije so bile zaznane v neposredni bližini odvodnikov. Tako znaša prispevek Lesonita k onesnaževanju zraka z lebdečo frakcijo prahu v letnem povprečju 1,1 μg/m3, najvišja urna vrednost pa je bila 6 μg/m3. Onesnaženost zraka s formaldehidom znaša v povprečju 1,1 μg/m3, najvišja dnevna vrednost je 10 μg/m3. V obeh primerih monitoring ni zaznal preseganj (Gradbeno dovoljenje …, 2019).
Od 20. 5. 2011 do 31. 7. 2011 in od 2. 9. 2011 do 30. 11. 2011 so bile izpeljane meritve onesnaženosti zraka z mobilno postajo v Ilirski Bistrici. Mobilna postaja je bila locirana v naselju Rečica, ki se nahaja 1 km proč od Trnovega in 2 km proč od Ilirska Bistrice. Meritve so potekale poleti, ko je bil zrak predvidoma najčistejši, in pozno jeseni, ko se predpostavlja večja onesnaženost zraka (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Kakovost zraka v občini Ilirska Bistrica je zaradi reliefnih in vremenskih pogojev boljša kot v večini krajev v notranjosti Slovenije. Prisotne temperaturne inverzije segajo od 70 do 80 metrov visoko nad kotlino in onesnažen zrak iz vseh virov se akumulira v inverzijski plasti zraka. Koncentracije NO2 in PM10 so najvišje zjutraj zaradi mešanja onesnaženega zraka ob razkroju inverzije (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Z mobilno postajo je bila v omenjenem obdobju izmerjena onesnaženost zraka z delci PM10, koncentracija NO2, koncentracija NOx, onesnaženost zraka z SO2, koncentracije benzena in onesnaženost zraka z ozonom (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Koncentracije PM10 delcev so bile v poletnem času 2011 zaradi spremenljivega vremena nizke in niso prekoračile dnevne mejne vrednosti. Porast je bil opazen v jesenskem času in bil je posledica dolgotrajnega stabilnega vremena v novembru. Vseeno pa je bila koncentracija delcev v občini v obeh obdobjih meritev v primerjavi z ostalimi merilnimi mesti po Sloveniji med nižjimi (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Največjo količino delcev PM10 je v letu 2008 proizvedlo podjetje Lesonit, in sicer 36,435 kg (Ocena onesnaženosti …, 2010).
Maksimum koncentracije delcev PM10 se pojavi pozimi v času kurilne sezone. Posledično je bilo na območju izmerjeno 60 % povečanje koncentracije delcev v primerjavi s povprečno dnevno koncentracijo. Vzroka za navedeno razliko sta dva – zaradi reliefnih značilnosti se onesnažen zrak iz individualnih kurišč ponoči zbere v najnižjih delih, zrak iz Lesonita pa se
30
akumulira v plast, debelo od 60 do 80 m, nad dnom kotline, poleg tega pa se v zimskem času temperaturna inverzija razkroji in sta premešanje ter prenos onesnaženega zraka iz kotline v zimskem času šibkejša kot poleti (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Ker meritve niso pokazale velikih razlik med delovnimi dnevi in dela prostimi dnevi, lahko sklepamo, da je vpliv prometa majhen. Delež prometa pri izmerjenih koncentracijah delcev PM10 je bil na lokaciji mobilne postaje največ 8 % (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so v mestih, še posebej ob prometnih cestah. Če ni drugih virov emisije razen prometa, so koncentracije sorazmerne z velikostjo mesta. Na primeru Ilirske Bistrice so izmerjene višje koncentracije, saj k temu prispevajo industrijski viri – zlasti Lesonit, ki je po podatkih iz emisijske evidence, v kateri so zajeti vsi antropogeni izpusti toplogrednih plinov, na desetem mestu v Sloveniji po količini emitiranih dušikovih oksidov. V času merjenja koncentracije niso presegle zgornjega ocenjevalnega praga. Višje koncentracije so bile na merilni postaji Rečica namerjene ob delavnikih in kažejo, da je delež prometa pri izmerjenih koncentracijah zelo majhen (okrog 5 %). Na merilnem mestu Rečica je bila v letu 2011 koncentracija NO2 17,5 μg/m3, kar je pod spodnjim ocenjevalnim pragom.
V tem letu je v predmestju Kopra koncentracija dušikovih oksidov znašala 22,3 μg/m3, kar je nad predpisano mejno letno vrednostjo (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom v Sloveniji že več let ni problematična. Tako tudi vrednosti, namerjene v občini Ilirska Bistrica, niso presegale urne mejne vrednosti in zgornje mejne dnevne vrednosti (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Glavni viri emisij benzena so promet, industrija, pri kateri se uporabljajo in proizvajajo veziva, barve, topila, aerosoli, industrija nafte in plina ter individualna kurišča, ki uporabljajo les. V občini Ilirska Bistrica so glavni izvori benzena tovarna Lesonit in individualna kurišča v zimskem času. V času poletnih meritev so bile koncentracije benzena močno pod mejno vrednostjo. Kljub zimski kurilni sezoni so bile meritve benzena še vedno pod mejno vrednostjo, vendar je bila v primerjavi z Ljubljano in Mariborom ta vrednost še vedno visoka (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Višje koncentracije ozona so aktualne zlasti poleti, ko so temperature najvišje in je obsevanje sonca najmočnejše. V poletni sezoni se pojavijo tudi prekoračitve (predvsem v juniju, juliju in avgustu). V zadnjih letih so prekoračitve najpogostejše na Obali in Goriškem. Do tega prihaja zaradi visokih temperatur in sončevega obsevanja, delno pa tudi zaradi prenosa onesnaženega zraka iz sosednje Italije. Izmerjene vrednosti na merilni postaji Rečica so bile višje kot v notranjosti Slovenije, vendar nižje kot na Obali in Goriškem. Vzroka za to sta predvsem večja pogostost ploh v poletnem času ter manjša izpostavljenost prenosu onesnaženega zraka iz Italije (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Kakovost zraka je v občini Ilirska Bistrica težje merljiva, saj območje ne v spada mrežo stalnih meritev, ampak tu potekajo le občasne meritve zraka. V splošnem je stanje zraka dobro predvsem zaradi ugodnih reliefnih in vremenskih razmer. Večje pritiske na zrak še vedno povzroča industrija, kjer izstopa zlasti Lesonit. Kakovost zraka se je izboljšala po spremenjenem načinu predelave lesa v tovarni. Lesonit vpliva tudi na koncentracije dušikovih oksidov, benzena in PM delcev. Zaradi velike tranzitnosti v času poletne sezone prihaja v občini do povečanja dušikovih oksidov.
31
Mnenja prebivalcev občine o onesnaženosti zraka sem preverila z anketo. Do trditve se je opredelilo 73 anketirancev. Manj kot polovica anketirancev (40 %) se s trditvijo, da se je onesnaženost zraka v občini Ilirska Bistrica v zadnjih desetih letih zmanjšala, strinja ali pa popolnoma strinja. Velik delež je do trditve neopredeljen, ostali pa se s trditvijo ne strinjajo.
Slika 14: "Onesnaženost zraka se je v občini Ilirska Bistrica v zadnjih desetih letih zmanjšala."
Avtorica: Petra Stopar.
6.2 ONESNAŽENOST VODNIH VIROV
Na območju občine Ilirska Bistrica se nahajajo dva glavna vodotoka – Reka in Bistrica – in dve akumulacijski jezeri – Mola in Klivnik. Za proizvodnjo električne energije vodni potencial občine ne zadošča. Reka Bistrica je razmeroma slabo pretočna, pretok reke Reke pa kljub občasnemu večjemu pretoku zelo niha in je daljša obdobja tudi na minimalni ravni 1 m3/s (Energetski koncept …, 2008).
Vodne tokove onesnažujejo prebivalstvo, industrija, kmetijstvo, promet in druge dejavnosti.
Voda je obremenjena s komunalnimi in industrijskimi odpadnimi vodami, z meteornimi vodami z javnih površin, z naravnimi in umetnimi gnojili ter z zaščitnimi sredstvi. Stanje voda, predvsem reke Reke, se je nekoliko izboljšalo z zaprtjem Tovarne organskih kislin in tudi s tehnološkimi posodobitvami večjih podjetij, kot je Lesonit (Volk, 2009).
Pri določanju onesnaženosti vodnih virov se določa stopnjo ekološkega in kemijskega stanja.
Kemijsko stanje voda se razvršča v dva razreda (dobro in slabo), ekološko stanje pa v pet razredov kakovosti (zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo) (Ocena ekološkega …, 2010).
Za ocenjevanje ekološkega stanja površinskih voda spremljamo biološke elemente kakovosti: vrstno sestavo in številčnost pritrjenih alg, planktonskih alg, vodnih rastlin, bentoških nevretenčarjev in rib. Merijo se tudi fizikalno-kemijski elementi, in sicer biokemijska poraba kisika v petih dneh in koncentracija nitrata. Ob vsaki oceni stanja je podana tudi raven zaupanja. S tem se glede na celotno poznavanje problematike opredeli
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
sploh se ne strinjam ne strinjam se niti se strinjam, niti se ne strinjam
strinjam se popolnoma se strinjam
32
verjetnost, da je ocena dejansko taka, kot jo izkazujejo podatki monitoringa. Raven se definira s tristopenjsko lestvico (visoka, srednja ali nizka) (Ekološko stanje …, 2020).
Kemijsko onesnaževanje površinskih voda ogroža vodno okolje, ogroža pa tudi zdravje ljudi.
Pri določanju kemijskega stanja vodotokov je določenih 45 prednostnih snovi, za katere so opredeljeni enotni evropski standardi. Poleg tega se preverja tudi drugo skupino onesnaževal – posebna onesnaževala, za katera so mejne vrednosti določene na nacionalnem nivoju in se vrednotijo v oceni ekološkega stanja. Kemijsko stanje se ugotavlja na podlagi monitoringa stanja površinskih voda (Kemijsko stanje …, 2020).
V občini Ilirska Bistrica se spremlja kemijsko in ekološko stanje predvsem za reko Reko, in sicer na dveh mestih (Topolc in Cerkvenikov mlin). Za primerjavo stanja onesnaženosti Reke in jezer Mola in Klivnik sem izbrala leti 2008 in 2018.
6.2.1 Ekološko stanje vodnih virov v občini
V letu 2008 so bili v oceni ekološkega stanja rek upoštevani biološki elementi kakovosti (sestava in številčnost vodnega rastlinstva ter bentoških nevretenčarjev), splošna fizikalno-kemijska elementa, biofizikalno-kemijska potreba po kisiku in vsebnost nitratov ter posebna onesnaževala (Ocena ekološkega …, 2010).
Za reko Reko je bilo na merilnem mestu Topolc stanje sestave in številčnosti vodnega rastlinstva ocenjeno z oceno zelo dobro, kar pomeni, da presega spodnjo mejo 0,80 REK (razmerje ekološke kakovosti), upoštevati pa moramo srednjo raven zaupanja. Številčnost in sestava bentoških nevretenčarjev sta bili ocenjeni z oceno dobro z nizko ravnjo zaupanja.
Splošni fizikalno-kemijski elementi reke Reke so bili na tem merilnem mestu ocenjeni z oceno dobro z visoko ravnjo zaupanja. V splošnem je ekološko stanje Reke na merilnem mestu Topolc dobro, vendar moramo upoštevati nizko raven zaupanja (Ocena ekološkega
…, 2010).
Na merilnem mestu Cerkvenikov mlin se rezultati monitoringa niso dosti razlikovali.
Biološki elementi so bili ocenjeni z oceno dobro, dosegli so nizko raven zaupanja. Splošni fizikalno-kemijski elementi so bili na tem odseku reke Reke ocenjeni z oceno zelo dobro, vendar je ponovno treba upoštevati nizko raven zaupanja. Splošno ekološko stanje reke Reke pri Cerkvenikovem mlinu je dobro z nizko ravnjo zaupanja (Ocena ekološkega …, 2010).
Preglednica 6: Ekološko stanje reke Reke leta 2008
Ime vodnega telesa Biološki elementi kakovosti
33
V letu 2018 se je stanje Reke zelo izboljšalo. Ekološko stanje je bilo na obeh merilnih mestih ocenjeno z oceno zelo dobro. Z enako oceno kot splošno ekološko stanje so bili ocenjeni tudi ekološki elementi kakovosti ter splošni fizikalno-kemijski elementi (Ekološko stanje …, 2020).
Preglednica 7: Ekološko stanje reke Reke leta 2018
Ime vodnega telesa Biološki elementi kakovosti
Ekološko stanje je bilo ocenjeno tudi za jezeri Mola in Klivnik. Oba sta zadrževalnika, za katera je značilno nihanje vodne gladine. Za pravilno vrednotenje ekološkega potenciala je treba preveriti tudi stanje makrofitov in bentoških diatomej, ki so na spreminjanje hidroloških razmer izredno občutljivi (Program spremljanja …, 2008).
V letu 2008 so bili za zadrževalnik Klivnik biološki elementi ocenjeni z oceno dobro, ista ocena je bila dodeljena tudi pri jezeru Mola. Splošni fizikalno-kemijski elementi so bili za oba zadrževalnika ocenjeni z isto oceno (preglednica 8). V splošnem je bilo za obe jezeri ekološko stanje v letu 2008 ocenjeno z oceno dobro in s srednjo ravnjo zaupanja (Ocena ekološkega …, 2016).
Preglednica 8: Ekološko stanje jezer Klivnik in Mola leta 2008
Ime vodnega
Leta 2018 so bili za jezeri Klivnik in Mola ocenjeni zgolj biološki elementi kakovosti. Pri obeh so bili ocenjeni z oceno dobro (Ekološko stanje …, 2020).
Ekološko stanje reke Reke se je v desetletju 2008 ̶ 2018 izboljšalo, kar so pokazale tudi meritve. Splošno ekološko stanje se je močno izboljšalo, vendar je pri tem treba upoštevati tudi raven zaupanja. Manj podatkov je bilo na voljo o ekološkem stanju zadrževalnikov Mola in Klivnik. Splošno ekološko stanje se v desetletju ni močno spremenilo.
34 6.2.2 Kemijsko stanje vodnih virov
Kemijsko stanje vodnih virov se ocenjuje na podlagi obremenjenosti rek s prednostnimi snovmi. Določenih jih je 45. V letu 2008 so bili za kemijsko oceno upoštevani vsi podatki, ki imajo meje zaznavnosti nižje ali enake od okoljskih standardov kakovosti. Kemijsko stanje se ocenjuje z oceno dobro ali z oceno slabo (Ocena ekološkega …, 2010).
Kemijsko stanje reke Reke je bilo v letu 2008 ocenjeno zgolj za merilno mesto Cerkvenikov mlin. Ocenjeno je bilo z oceno dobro in z visoko ravnjo zaupanja. Podatek o kemijskem stanju na merilnem mestu Topolc je znan za leto 2007. Takrat je bilo stanje dobro s srednjo ravnjo zaupanja, in sicer zaradi nižje pogostosti vzorčenja pesticidov (Ocena ekološkega …, 2010).
Leta 2018 je bilo na obeh merilnih mestih kemijsko stanje reke Reke ocenjeno z oceno dobro in s srednjo ravnjo zaupanja (Kemijsko stanje …, 2020).
Leta 2008 je bilo kemijsko stanje zadrževalnikov Mola in Klivnik ocenjeno z oceno dobro, ocene pa so bile določene na podlagi analize pritiskov in vplivov (Program spremljanja …, 2008).
Leta 2018 so bili v Klivniku izlovljeni kleni, v Moli pa ščuke. Ščuke so plenilske ribe, ki se prehranjujejo z manjšimi ribami, kleni pa se hranijo z vodnimi žuželkami. Ocenili so, da so visoke koncentracije živega srebra v Moli posledica prehranjevalne verige. Namerjeno je bilo 340 μg/kg živega srebra, okoljski standard kakovosti za živo srebro pa je 20 μg/kg. Prav tako so bile namerjene previsoke koncentracije bromiranega diefeniletra, ki je v Moli znašal 0,1592 μg/kg, okoljski standard kakovosti pa znaša 0,0085 μg/kg. Prav zaradi teh meritev je bilo kemijsko stanje zadrževalnika Mola ocenjeno z oceno slabo (Kemijsko stanje …, 2020).
S podobno sliko se srečamo tudi pri zadrževalniku Klivnik. Prav tako so bile v letu 2018 namerjene previsoke koncentracije živega srebra in bromiranega diefeniletra. Koncentracija živega srebra v zadrževalniku Klivnik je bila 92 μg/kg, bromiranega defeniletra pa je bilo 0,0863 μg/kg. Čeprav vrednosti niso bile tako visoko prekoračene kot pri zadrževalniku Mola, je bilo kemijsko stanje zadrževalnika Klivnik v letu 2018 ocenjeno z oceno slabo (Kemijsko stanje …, 2020). Pri nobenem od zadrževalnikov ni bilo prisotnih mehkužcev, ki bi bili primerni za analizo nevarnih snovi (Kemijsko stanje …, 2020).
6.2.3 Onesnaženost podzemnih vodonosnikov
V ilirskobistriški občini vodo zagotavljajo trije vodovodni sistemi, katerih upravljalec je javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o., in sicer vodovodni sistem Ilirska Bistrica, vodovodni sistem Knežak in vodovodni sistem Podstenjšek. Vodovodni sistem Ilirska Bistrica je centralni vodovodni sistem, ki se oskrbuje s pitno vodo iz vodnega vira Bistrica.
Deli se na vodovod Bistrica, nižinski vodovod Ilirska Bistrica, Brkinski vodovod in vodovod Visoki Kras. Vodovodni sistem Knežak se oskrbuje iz vodnih virov Zmrzlek in Sela ter iz centralnega vodovodnega sistema Postojna ̶ Pivka. Z vodo iz tega vodovodnega sistema se oskrbujejo prebivalci naselij Knežak, Bač in Koritnice. Vodovodni sistem Podstenjšek se oskrbuje iz vodnega vira Podstenjšek in zagotavlja pitno vodo naseljem Šembije, Podtabor, Podstenjšek, Mereče, Podstenje ter zaselku Mežnarija (Komunalno podjetje …,2021).
Leta 2008 je bilo v lokalnem časopisu izdano obvestilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode na vodovodnih sistemih Ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek. Izvajal se je notranji nadzor
35
zdravstvene ustreznosti pitne vode. Na vodovodnem sistemu Ilirska Bistrica je bilo odvzetih 56 vzorcev pitne vode za redna mikrobiološka preskušanja in 54 vzorcev za redna kemijska preskušanja. Štirje vzorci na ravni preskušanja indikatorskih parametrov in en vzorec na ravni mikrobioloških parametrov so bili neskladni s Pravilnikom o pitni vodi. Na vodovodnem omrežju Knežak je bilo odvzetih 6 vzorcev za redna mikrobiološka preskušanja in 7 vzorcev za redna kemijska preskušanja. Od tega sta bila dva vzorca preskušanja
zdravstvene ustreznosti pitne vode. Na vodovodnem sistemu Ilirska Bistrica je bilo odvzetih 56 vzorcev pitne vode za redna mikrobiološka preskušanja in 54 vzorcev za redna kemijska preskušanja. Štirje vzorci na ravni preskušanja indikatorskih parametrov in en vzorec na ravni mikrobioloških parametrov so bili neskladni s Pravilnikom o pitni vodi. Na vodovodnem omrežju Knežak je bilo odvzetih 6 vzorcev za redna mikrobiološka preskušanja in 7 vzorcev za redna kemijska preskušanja. Od tega sta bila dva vzorca preskušanja