Avtorica: Petra Stopar.
0% 10% 20% 30% 40%
sploh se ne strinjam ne strinjam se niti se strinjam, niti se ne strinjam
strinjam se popolnoma se strinjam
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
sploh se ne strinjam
ne strinjam se niti se strinjam, niti se ne
strinjam
strinjam se popolnoma se strinjam
Stanje okolja se je izboljšalo z zaprtjem bioplinarne. Stanje okolja se je po letu 2011 izboljšalo.
29
6.1 KAKOVOST ZRAKA
V Sloveniji mrežo meritev onesnaženosti zraka sestavljajo avtomatska merilna mreža ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka in dopolnilne avtomatske merilne mreže. Občina Ilirska Bistrica spada med kraje, ki niso zajeti v okvir stalnih mrež; na območju potekajo občasne meritve onesnaženosti zraka z avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko postajo ARSO. Občina spada v območje z oznako SI4 (območje Goriške, Notranjsko-kraška regija in Obalno-kraška regija). Gre za prostor, ki je ob meji industrijskega območja v severni Italiji. Ta predstavlja velik vir onesnaženega zraka, zato je SI4 območje bolj občutljivo za čezmejni transport onesnaženega zraka. Občini najbližje merilno mesto je v Kopru (Okoljsko poročilo …, 2011).
Leta 2019 je bil izdelan elaborat Opredelitev glede lokacij reprezentativnih merilnih mest za merjenje celotne obremenitve zraka, ki je spremljal emisije podjetja Lesonit. Rezultati so pokazali, da se lahko občasno in kratkotrajno pojavijo prekomerne urne koncentracije NO2. Najvišje koncentracije so bile zaznane v neposredni bližini odvodnikov. Tako znaša prispevek Lesonita k onesnaževanju zraka z lebdečo frakcijo prahu v letnem povprečju 1,1 μg/m3, najvišja urna vrednost pa je bila 6 μg/m3. Onesnaženost zraka s formaldehidom znaša v povprečju 1,1 μg/m3, najvišja dnevna vrednost je 10 μg/m3. V obeh primerih monitoring ni zaznal preseganj (Gradbeno dovoljenje …, 2019).
Od 20. 5. 2011 do 31. 7. 2011 in od 2. 9. 2011 do 30. 11. 2011 so bile izpeljane meritve onesnaženosti zraka z mobilno postajo v Ilirski Bistrici. Mobilna postaja je bila locirana v naselju Rečica, ki se nahaja 1 km proč od Trnovega in 2 km proč od Ilirska Bistrice. Meritve so potekale poleti, ko je bil zrak predvidoma najčistejši, in pozno jeseni, ko se predpostavlja večja onesnaženost zraka (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Kakovost zraka v občini Ilirska Bistrica je zaradi reliefnih in vremenskih pogojev boljša kot v večini krajev v notranjosti Slovenije. Prisotne temperaturne inverzije segajo od 70 do 80 metrov visoko nad kotlino in onesnažen zrak iz vseh virov se akumulira v inverzijski plasti zraka. Koncentracije NO2 in PM10 so najvišje zjutraj zaradi mešanja onesnaženega zraka ob razkroju inverzije (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Z mobilno postajo je bila v omenjenem obdobju izmerjena onesnaženost zraka z delci PM10, koncentracija NO2, koncentracija NOx, onesnaženost zraka z SO2, koncentracije benzena in onesnaženost zraka z ozonom (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Koncentracije PM10 delcev so bile v poletnem času 2011 zaradi spremenljivega vremena nizke in niso prekoračile dnevne mejne vrednosti. Porast je bil opazen v jesenskem času in bil je posledica dolgotrajnega stabilnega vremena v novembru. Vseeno pa je bila koncentracija delcev v občini v obeh obdobjih meritev v primerjavi z ostalimi merilnimi mesti po Sloveniji med nižjimi (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Največjo količino delcev PM10 je v letu 2008 proizvedlo podjetje Lesonit, in sicer 36,435 kg (Ocena onesnaženosti …, 2010).
Maksimum koncentracije delcev PM10 se pojavi pozimi v času kurilne sezone. Posledično je bilo na območju izmerjeno 60 % povečanje koncentracije delcev v primerjavi s povprečno dnevno koncentracijo. Vzroka za navedeno razliko sta dva – zaradi reliefnih značilnosti se onesnažen zrak iz individualnih kurišč ponoči zbere v najnižjih delih, zrak iz Lesonita pa se
30
akumulira v plast, debelo od 60 do 80 m, nad dnom kotline, poleg tega pa se v zimskem času temperaturna inverzija razkroji in sta premešanje ter prenos onesnaženega zraka iz kotline v zimskem času šibkejša kot poleti (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Ker meritve niso pokazale velikih razlik med delovnimi dnevi in dela prostimi dnevi, lahko sklepamo, da je vpliv prometa majhen. Delež prometa pri izmerjenih koncentracijah delcev PM10 je bil na lokaciji mobilne postaje največ 8 % (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so v mestih, še posebej ob prometnih cestah. Če ni drugih virov emisije razen prometa, so koncentracije sorazmerne z velikostjo mesta. Na primeru Ilirske Bistrice so izmerjene višje koncentracije, saj k temu prispevajo industrijski viri – zlasti Lesonit, ki je po podatkih iz emisijske evidence, v kateri so zajeti vsi antropogeni izpusti toplogrednih plinov, na desetem mestu v Sloveniji po količini emitiranih dušikovih oksidov. V času merjenja koncentracije niso presegle zgornjega ocenjevalnega praga. Višje koncentracije so bile na merilni postaji Rečica namerjene ob delavnikih in kažejo, da je delež prometa pri izmerjenih koncentracijah zelo majhen (okrog 5 %). Na merilnem mestu Rečica je bila v letu 2011 koncentracija NO2 17,5 μg/m3, kar je pod spodnjim ocenjevalnim pragom.
V tem letu je v predmestju Kopra koncentracija dušikovih oksidov znašala 22,3 μg/m3, kar je nad predpisano mejno letno vrednostjo (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom v Sloveniji že več let ni problematična. Tako tudi vrednosti, namerjene v občini Ilirska Bistrica, niso presegale urne mejne vrednosti in zgornje mejne dnevne vrednosti (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Glavni viri emisij benzena so promet, industrija, pri kateri se uporabljajo in proizvajajo veziva, barve, topila, aerosoli, industrija nafte in plina ter individualna kurišča, ki uporabljajo les. V občini Ilirska Bistrica so glavni izvori benzena tovarna Lesonit in individualna kurišča v zimskem času. V času poletnih meritev so bile koncentracije benzena močno pod mejno vrednostjo. Kljub zimski kurilni sezoni so bile meritve benzena še vedno pod mejno vrednostjo, vendar je bila v primerjavi z Ljubljano in Mariborom ta vrednost še vedno visoka (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Višje koncentracije ozona so aktualne zlasti poleti, ko so temperature najvišje in je obsevanje sonca najmočnejše. V poletni sezoni se pojavijo tudi prekoračitve (predvsem v juniju, juliju in avgustu). V zadnjih letih so prekoračitve najpogostejše na Obali in Goriškem. Do tega prihaja zaradi visokih temperatur in sončevega obsevanja, delno pa tudi zaradi prenosa onesnaženega zraka iz sosednje Italije. Izmerjene vrednosti na merilni postaji Rečica so bile višje kot v notranjosti Slovenije, vendar nižje kot na Obali in Goriškem. Vzroka za to sta predvsem večja pogostost ploh v poletnem času ter manjša izpostavljenost prenosu onesnaženega zraka iz Italije (Meritve onesnaženosti …, 2012).
Kakovost zraka je v občini Ilirska Bistrica težje merljiva, saj območje ne v spada mrežo stalnih meritev, ampak tu potekajo le občasne meritve zraka. V splošnem je stanje zraka dobro predvsem zaradi ugodnih reliefnih in vremenskih razmer. Večje pritiske na zrak še vedno povzroča industrija, kjer izstopa zlasti Lesonit. Kakovost zraka se je izboljšala po spremenjenem načinu predelave lesa v tovarni. Lesonit vpliva tudi na koncentracije dušikovih oksidov, benzena in PM delcev. Zaradi velike tranzitnosti v času poletne sezone prihaja v občini do povečanja dušikovih oksidov.
31
Mnenja prebivalcev občine o onesnaženosti zraka sem preverila z anketo. Do trditve se je opredelilo 73 anketirancev. Manj kot polovica anketirancev (40 %) se s trditvijo, da se je onesnaženost zraka v občini Ilirska Bistrica v zadnjih desetih letih zmanjšala, strinja ali pa popolnoma strinja. Velik delež je do trditve neopredeljen, ostali pa se s trditvijo ne strinjajo.