LETO KMETIJSKA
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2021.
14
Avtorica: Petra Stopar.
Za izris rabe tal v občini Ilirska Bistrica je izjemoma prikazano obdobje 2009 ̶ 2021. Pri izrisu rabe tal (slika 5) za obe leti lahko opazimo, da največji delež občine prerašča gozd, katerega delež je bil večji leta 2009, znašal je 75,5 %. Gozdu sledijo travniki, katerih delež se je v obdobju 2009 ̶ 2021 zmanjšal z 18 % (leta 2009) na 15 % (leta 2021). Z opuščanjem kmetijstva se je leta 2021 zmanjšal tudi delež njivskih površin, in sicer z 1,2 % na 0,7 %. Se je pa v letu 2021 povečal delež sadovnjakov z 0,9 % na 1,1 %. Kljub temu, da razlika med letoma ni velika, pa se opaža ponovno oživljanje sadjarstva, ki mu je vzpeto površje občine naklonjeno. Delež zaraslih zemljišč se je povečal v letu 2021 skoraj za dober odstotek, prav tako se je povečal delež neobdelanih površin in površin v zaraščanju. Delež pozidanih površin je v obeh letih ostal enak in znašal 2 % površine celotne občine. Zaradi prevladujočega kraškega površja in s tem povezanim manjšim deležem površinskih voda ter prevladujočim podzemnim pretakanjem, vode zavzemajo 0,3 % površine občine.
Živinoreja z gozdarstvom je značilna zlasti za območja kmetijsko manj primerne kraške prsti, v Brkinih sta razširjena sadjarstvo in živinoreja, ob reki Reki pa je značilna kombinacija živinorejskih kmetij z dopolnilno vrtnarsko usmeritvijo (Volk, 2009).
Družinske kmetije v občini se večinoma ukvarjajo z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo, nekaj se jih ukvarja tudi z mešano živinorejo in vzrejo pašne živine. Zaradi naravnih danosti, manjših kmetij in zemljiške razdrobljenosti se večina družinskih kmetij ukvarja s polikulturnim kmetovanjem (Popis kmetijskih gospodarstev …, 2002).
Pomanjkanje oz. premalo sredstev za zagon dejavnosti povzroča, da mlad kmet nima ustreznih možnosti, da bi se začel ukvarjati s kmetijstvom, če ni predhodne generacije.
Najbolj se opuščanje oziroma zmanjševanje obsega kmetovanja kaže v zmanjševanju tržne proizvodnje in hitrem zaraščanju (Razvojni program podeželja ..., 2005).
Naravne razmere na tem območju dovoljujejo zlasti živinorejo. V preteklosti so kmetje redili precej ovac, med obema vojnama pa se je močno razvila govedoreja, predvsem mlečna. Leta 2010 je bilo na 545 kmetijskih gospodarstvih, ki redijo živino, 2840 glav velike živine, od tega je bilo največ glav pašne živine. V povprečju na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi pade 0,52 glave velike živine (Statistični urad Republike Slovenije, 2021).
Slika 5: Primerjava rabe tal v občini Ilirska Bistrica med letoma 2009 in 2021
15
Na kraških in na višjih travnatih območjih je primernejša reja drobnice. Povečalo se je tudi število mesnih ovc. Panoga je manj intenzivna in primerna za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki predstavljajo dodaten vira zaslužka (Razvojni program podeželja …, 2005).
Ponovno se oživlja sadjarstvo, ki je bilo nekoč zelo pomembna gospodarska panoga.
Zastopane so predvsem nove in hitro zoreče sorte. Na robovih teras najdemo nasade sliv.
Najugodnejši višinski pas je med 500 in 650 m, kjer je tudi več slane. Sadjarstvo je v občini najbolj značilno za zahodni del Brkinov, kjer uspevajo tudi češnje (Šebenik, Kladnik, 2001).
Na izbiro vrste sadja in njihovo razporeditev so pomembno vplivale podnebne, kamninske in druge naravne razmere. O pomembnosti te panoge pričajo zapuščeni sadovnjaki. Ponekod se sadjarstvo oživlja (Šebenik, 1996), o čemer pričajo tudi podatki analize dejanske rabe tal.
Kmetijstvo v občini se počasi opušča, k temu prispeva predvsem razdrobljenost kmetijskih zemljišč in upadanja deleža prebivalstva, ki se s kmetijstvom ukvarja. Pogosti sta zlasti polikulturna usmerjenost kmetij in ekstenzivna pridelava, ki povzročata manjše pritiske na okolje. Za to je značilna manjša uporaba umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, kar prispeva tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Zaradi takšnega načina kmetovanja je tudi lažji prehod na ekološko ali pa integrirano pridelavo (Volk, 2009). K zmanjšani kmetijski obdelavi močno prispeva tudi razgiban relief, ki otežuje kmetovanje. Težavo predstavlja tudi kraško površje in s tem kraško-razpoklinska poroznost. Zaradi večje občutljivosti in slabših samočistilnih sposobnosti vodnih virov prihaja zaradi kmetijstva do onesnaževanja podzemnih voda.
4.2 GOZDARSTVO
Les je pomemben vir, ki je prispeval k razvoju različnih dejavnosti v občini. Sprva so se razvijali mlini in žage, kasneje pa še lesna industrija (Volk, 2009).
V okviru Zavoda za gozdove Slovenije sodi občina v dve območni enoti, in sicer v Območno enoto Postojna, kamor spada Krajevna enota Knežak, in v Območno enoto Sežana, kamor spada Krajevna enota Ilirska Bistrica (Zavod za gozdove Slovenije, 2021).
Občina Ilirska Bistrica spada med bolj gozdnata območja Slovenije. Leta 2008 je bilo skoraj 70 % površin občine poraščene z gozdom. Skupna površina gozdov v občini je istega leta znašala 33.563 ha. Na enem hektarju gozda je v Sloveniji v povprečju shranjenih 240 m3 lesa, letni prirast gozdov v Sloveniji pa znaša 6,2 m3/ha. Letni možni posek na območju občine znaša 134.250 m3, realizacija največjega možnega poseka pa je zgolj 60 %.
Prevladujejo zasebni gozdovi (Energetski koncept …, 2008). Po analizi podatkov o rabi tal, pridobljenih s portala Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, leta 2021 porašča gozd že 73 % površine občine.
Po podatkih iz leta 2002 je bilo v občini veliko število ljudi, ki se je ogrevalo z lesom in lesnimi ostanki. S tem energentom se je ogrevalo okrog 59 % vseh stanovanj oziroma 64 % individualno ogrevanih stanovanj. Slovensko povprečje kaže, da se je z lesom in lesnimi ostanki ogrevalo 30 % vseh stanovanj in 39 % individualno ogrevanih stanovanj. Opaziti je bilo možno, da se je z lesom ogrevalo največ ljudi, ki živijo izven mesta Ilirska Bistrica (Energetski koncept …, 2008).
16
Gozdovi v občini so razdeljeni v 3 gospodarske kategorije, in sicer na večnamenske gozdove, gozdove z varovalnim namenom z načrtovanim posekom in na varovalne gozdove. Poudariti je treba lesnopredelovalno funkcijo teh gozdov, ki prevladuje, poleg nje pa je pomembna tudi funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev. Med socialnimi funkcijami prevladujeta obrambna funkcija in higiensko zdravstvena funkcija (Gozdnogospodarski načrt …, 2015).
Les je od nekdaj pomembna surovina, ki je pripomogla k razvijanju industrije v občini. Sprva so les potrebovali za delovanje mlinov in žag, kasneje pa je pripomogel tudi k razvoju prevozništva. Trgovanje z bistriškim lesom je segalo tudi do Ljubljane, Trsta in morja. Danes les igra pomembno vlogo pri obratovanju lesnopredelovalnega obrata Lesonit. Večje izsekavanje dreves lahko pušča negativne sledi v okolju. Zmanjšuje biotsko raznovrstnost in povečuje erozijo.
4.3 INDUSTRIJA
Ob koncu 19. stoletja je bilo prebivalstvo na območju današnje občine Ilirska Bistrica še vedno izrazito kmečko. Zaradi zastarele kmetijske pridelave in nedonosnosti so si ljudje vir zaslužka začeli iskati drugod. Dodaten zaslužek je zagotavljalo delo v gozdu in v prevozništvu lesa. Vodno bogastvo je omogočalo razvoj žagarstva in mlinarstva, ki se je širilo predvsem v Ilirski Bistrici na potoku Bistrica in na njenih pritokih ter na reki Reki s pritoki. Trgovanje z lesom je segalo do Ljubljane in preko Trsta ter Reke v prekomorske dežele. K temu je najbolj pripomogla izgradnja kraka južne železnice do Reke leta 1873.
Žagarstvo je omogočilo tudi razvoj lesnopredelovalne industrije v Ilirski Bistrici in Zgornji Pivki. Z izgradnjo mlekarne so se postavili temelji za razvoj živilske predelovalne industrije.
Že ob koncu 19. stoletja je tako nastala tovarna testenin Pekatete, ki je bila prva tovarna testenin na Kranjskem (Simčič, 2011). Po vojni se je iz tovarne testenin razvilo lesnoindustrijsko podjetje Topol (Volk, 2009). Podjetje je upravljalo z večjim število obratov: delavnice vzdrževanja, proizvodnja slepega in plemenitega furnirja, žagarski obrat, galanetirjski obrat, proizvodnja pohištva (Simčič, 2011).
V obdobju med obema vojnama so se razvijale že prej omenjene gospodarske panoge.
Odpirali so se novi obrati, ki pa so bili v lasti italijanskega okupatorja. Po drugi svetovni vojni je nastala še danes pomembna tovarna lesovinskih plošč Fallersa. V času Jugoslavije se je gospodarstvo začelo počasi obnavljati. Ustanovljeno je bilo Lesno industrijsko podjetje Lip, ki je kasneje prešlo pod upravo podjetja Javor Pivka. Lesno kemična industrija Lesonit pa je bila ustanovljena leta 1946. Že takoj po vojni je v 20 letih obratovanja število zaposlenih naraslo s 100 na 550. S priključitvijo Topola pa se je število zaposlenih povzpelo na 1100. Poleg omenjenih tovarn je pomembno vlogo nosila tudi tovarna TOK, tovarna organskih kislin. Leta 1955 je začela obratovati Plama, ki se ukvarja s proizvodnjo in predelavo plastičnih mas. Aprila 1947 je bilo ustanovljeno podjetje TIB Transport Ilirska Bistrica. Ukvarjalo se je s prevozi težkih in lahkih naftnih derivatov, kemikalij, plina, praškastih tovorov, logistično podporo, vzdrževanjem gospodarskih vozil, pralnico vozil, tehničnimi pregledi … Pred osamosvojitvijo države je bilo zaposlenih 380 ljudi (Beltram, 2011). Danes podjetja ni več, opravljajo se samo tehnični pregledi in registracija vozil (TIB storitve, 2021).
17
Industrija je v večji meri omejena na Podgrad in Ilirsko Bistrico, kjer industrijska tradicija sega v 19. stoletje. Najpomembnejše je lesnopredelovalno podjetje Lesonit. Vzrokov za nadaljevanje izkoriščanja lesa kot najpomembnejše surovine je več. Med njimi so tradicija, značilna lega na robu območja snežniških gozdov in bližina večjih količin tekoče vode (Šebenik, 1996).
V industriji je v občini zaposlena večina prebivalstva. Še vedno prevladuje predelovalna industrija, znotraj nje pa obdelava in predelava lesa, izdelki iz gume in plastičnih mas in proizvodnja pohištva (Volk, 2009).
Danes v občini delujejo naslednja podjetja:
1. Lesonit d.d. je podjetje, ki se ukvarja z proizvodnjo MDF plošč. Te plošče uporabljajo za izdelavo vrat, laminata… V proizvodnji uporabljajo predvsem slovenski les, nekaj pa ga uvažajo iz Hrvaške. Za izdelavo plošč uporabljajo les najslabše kakovosti (Tomažinčič, 2021). Lesonit je sprva les obdeloval s tako imenovanim »mokrim postopkom« s katerim je prihajalo do hudega onesnaževanja reke Reke. Po osamosvojitvi Slovenije pa je podjetje prešlo na »suhi postopek« in se je onesnaževanje Reke zmanjšalo (Šebenik, 1996). V obratu je bilo v letu 2021 zaposleni 136 delavcev (Tomažinčič, 2021).
2. Plama-Pur, proizvodnja in predelava plastičnih mas d.d. se ukvarja s proizvodnjo in predelavo mehke poliuretanske pene. Ta se uporablja za izdelavo oblazinjenega pohištva, ležišč, polizdelke prodajajo tudi čevljarski industriji, industriji embalaže, tekstilni industriji in gradbeni industriji (Plama-Pur d.o.o., 2021).
3. Izoterm Plama d.d. se ukvarja s proizvodnjo izdelkov za toplotno in zvočno izolacijo ter proizvodnjo embalaže iz penjenega polietilena. Največ izdelkov izvozijo v republike nekdanje Jugoslavije (Volk, 2009).
4. Termoplasti - Plama d.o.o. se ukvarja s proizvodnjo tiskane in netiskane fleksibilne polietilenske embalaže (Termoplasti Plama d.o.o., 2021).
5. TIB Storitve d.d. je danes podjetje, ki se ukvarja z registracijo vozil in tehničnimi pregledi. Del podjetja, ki se je ukvarjal s prevozom nevarnega tovora, šel v stečaj (STA, 2014). V TIB Storitvah d.d. je zaposlenih 17 delavcev (TIB Storitve d.o.o., 2021).
Industrija je danes omejena na industrijske cone v Podgradu in Ilirski Bistrici. Prevladujejo lesnopredelovalni obrati. Najpomembnejši lesnopredelovalni obrat je Lesonit. Prav Lesonit je večkrat »krivec« za slabšanje stanja okolja v občini. Sprva so mu očitali onesnaževanje zraka in vode, s spremenjenim načinom obdelave lesa pa se prebivalci zaradi Lesonita spopadajo s hrupom. Veliko razprav je v občini povzročilo delovanje bioplinarne, ki je delovala do leta 2011. Prebivalci v bližnjih stanovanjskih naselij so se spopadali s smradom.
Nekoč je bila industrija v občini večji onesnaževalec okolja. Najbolj je bila onesnažena reka Reka, ki je predstavljala ponor industrijskih odpadnih vod iz Lesonita, Tovarne organskih kislin – TOK in TIB Transporta. Stanje okolja se je izboljšalo s propadom tovarne TOK in izgradnjo čistilne naprave. Kljub zmanjšanju pritiskov na okolje pa so se pojavile nove oblike obremenjevanja, zlasti hrup (Volk, 2009).
18 4.4 STORITVENE DEJAVNOSTI
Občina Ilirska Bistrica razvija oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti na funkcionalno zaokrožena območja v mestu Ilirska Bistrica in drugih lokalnih središčih. V Brkinih se kot lokalno središče razvija naselje Pregarje, kjer se krepijo storitvene in oskrbne funkcije.
Druga oskrbna središča, ki razvijajo nekatere oskrbne in storitvene dejavnosti, so: Koseze, Zarečje, Zemonska Vaga – Dolnji Zemon, Harije, Prem in Ostrožno Brdo, Topolc, Dolnja Bitnja in Novokračine (Občinski prostorski načrt …, 2012).
4.4.1 Turizem
Turizem v občini Ilirska Bistrica ima veliko potencialnih možnosti za razvoj, vendar je njena turistična ponudba omejena zgolj na določene točke: Mašun, Sviščaki, Snežnik, grad Prem in rojstna hiša Dragotina Ketteja. Občina ima dober prometni položaj ob magistralnih cestah Postojna – Jelšane – Reka in Kozina – Starod. Tranzitni turizem zaživi zlasti v poletni sezoni.
Pomemben je tudi lovni turizem, ki so ga razvili v snežniških in brkinskih gozdovih, ob akumulacijskih jezerih je prisoten ribiški turizem. Brkini so pomembni tudi zaradi turizma na kmetijah (Volk, 2009).
Leta 2018 je občino obiskalo 6. 684 turistov, tako domačih kot tujih, ki so opravili 18.143 nočitev. Največ turistov in nočitev je bilo v mesecu avgustu. Domačih turistov je bilo leta 2018 1.486, nočitev pa 2.910. Domači turisti so občino obiskali ali pa v njej prenočili predvsem v mesecu juniju. Tujih turistov je bilo v letu 2018 5.198, opravili so 15.233 nočitev. Nočitve in prehodi tujih turistov so prevladovali v mesecu avgustu. Zadnji dostopni podatki o prenočitvenih zmogljivostih občine Ilirska Bistrica, so za leto 2019, ko je bilo v občini na razpolago 478 ležišč (Statistični urad Republike Slovenije, 2021).