Mnenje občanov in občank o stanju okolja v občini

7.1 MNENJE OBČANOV IN OBČANK O STANJU OKOLJA V OBČINI ILIRSKA

7.1.2 Mnenje občanov in občank o stanju okolja v občini

Z dvanajstimi trditvami, ki so se nanašale na stanje okolja v občini, sem želela preveriti mnenje občanov in občank o obravnavani tematiki. Pri trditvah so anketiranci na 5-stopenjski lestvici označili, v kolikšni meri se strditvijo strinjajo (1 ̶ sploh se ne strinjam, 2 ̶

ne strinjam se, 3 ̶ niti se strinjam, niti se ne strinjam, 4 ̶ strinjam se, 5 ̶ popolnoma se strinjam).

Pri trditvi »Pripravljen/-a bi bil/-a podpisati peticijo o zaprtju podjetja, ki slabša kakovost okolja v občini Ilirska Bistrica.« se je opredelilo 72 anketirancev. Večina se s trditvijo strinja in bi bila pripravljena podpisati peticijo, 28 % anketirancev je neopredeljenih, s trditvijo pa se popolnoma strinja 24 % anketirancev.

Slika 21: "Pripravljen/-na bi bil/-a podpisati peticijo o zaprtju podjetja, ki slabša kakovost okolja v občini Ilirska Bistrica."

Avtorica: Petra Stopar.

Pri trditvah, povezanih z mnenji o tem, kaj okolju v občini Ilirska Bistrica škoduje (»V občini Ilirska Bistrica okolju škoduje industrija./V občini Ilirska Bistrica okolju škoduje promet./V občini Ilirska Bistrica okolju škoduje kmetijstvo.«), se je večina anketirancev strinjala ali pa popolnoma strinjala s trditvijo, da okolju v občini Ilirska Bistrica škoduje promet. Na drugem mestu je škoda, ki jo povzroča industrija, zgolj 13 anketirancev pa je mnenja, da okolju v občini Ilirska Bistrica škoduje kmetijstvo. Do trditve o škodovanju kmetijstva se je opredelilo 72 anketirancev, do ostalih dveh trditev pa vseh 73 anketirancev.

Slika 22: "V občini Ilirska Bistrica okolju škoduje industrija/promet/kmetijstvo."

Avtorica: Petra Stopar.

Na trditev, da v občini Ilirska Bistrica okolju škoduje neustrezno ravnanje z odpadki, se je odzvalo 72 od skupno 73 anketirancev. Dve petini vseh se s trditvijo popolnoma strinjata, odstotek manj pa se s trditvijo strinja. 15 anketirancev je ali neopredeljenih ali pa se s trditvijo ne strinjajo.

Slika 23: "V občini Ilirska Bistrica okolju škoduje neustrezno ravnanje z odpadki."

Avtorica: Petra Stopar.

71 % anketirancev meni, da zdravstvenih težav zaradi onesnaženosti okolja v občini nima.

Z njimi se srečuje 11 % vseh anketiranih.

Slika 24: "Zaradi onesnaženosti okolja v občini Ilirska Bistrica imam zdravstvene težave."

Avtorica: Petra Stopar.

V povezavi z zadnjo trditvijo so bili vsi, ki so se s trditvijo strinjali ali popolnoma strinjali, naprošeni, da opredelijo še vrsto zdravstvenih težav, ki naj bi bile posledica onesnaženosti okolja. Rezultati niso podani v odstotkih, ampak v številu odgovorov. Možnih je bilo več odgovorov. Največ anketirancev se sooča z astmo, bronhitisom in s težavami s pljuči. Pod rubriko Drugo je eden od anketirancev navedel, da se zaradi onesnaženosti okolja v občini srečuje z alergijami in boleznimi dihal.

Slika 25: Zdravstvene težave zaradi stanja okolja v občini Ilirska Bistrica

Avtor: Petra Stopar.

Z odprtim vprašanjem sem želela raziskati tudi, kako dobro občani in občanke občine Ilirska Bistrica poznajo dobre prakse, ki jih je v zadnjem desetletju izvedla ali podprla občinska uprava, in so prispevale k izboljšanju stanja okolja v občini. Največ anketirancev je

izpostavilo ločevanje odpadkov in s tem povezane ekološke otoke ter zaprtje bioplinarne.

Ostali odgovori so se nanašali na sanacijo degradirane infrastrukture in struge reke Reke.

Velik del anketirancev – 13 % sodelujočih – s takimi praksami niso seznanjeni.

Slika 26: Primeri okoljskih praks, ki jih je podprla ali izvedla občinska uprava

Avtorica: Petra Stopar.

Na odprto vprašanje, ki je iskalo navedbe dobrih praks, ki so bile izvedene v zadnjem desetletju in niso bile podprte ali izvedene s strani občinske uprave občine Ilirske Bistrice, a so prispevale k izboljšanju stanja okolja v občini, anketiranci večinoma niso znali odgovoriti, ker naj s podobnimi praksami ne bi bili seznanjeni. Med odgovori so bili tako ponovno izpostavljeni čiščenje okolja, še posebej v zadnjih letih, ko je količina odpadkov narasla tudi zaradi begunske problematike, zaprtje bioplinarne, ki je bilo v večji meri iniciativa domačinov, in zaustavitev gradnje vetrne elektrarne.

Slika 27: Primeri okoljskih praks, ki niso bile izvedene ali podprte s strani občinske uprave

Avtorica: Petra Stopar.

V odprtem vprašanju so občani in občanke lahko podali več okoljskih predlogov občinski upravi občine Ilirska Bistrica. Odgovori anketirancev so bili urejeni na podlagi pogostosti

0 2 4 6 8 10 12 14 16

odgovorov. Predlogi anketirancev so se večinoma ponavljali in tako sem jih lahko strnila v šestnajst kategorij. Predlagajo sankcije za nepravilno ločevanje odpadkov (tudi videonadzor, postavljen pri ekoloških otokih), več bolj urejenih ekoloških otokov in sanacijo divjih odlagališč. Občinska uprava bi morala nameniti več finančne podpore čistilnim akcijam in urejanju sprehajalnih ter kolesarskih poti, ki bi prispevale k zmanjšanju uporabe motornih vozil. Pojavil se je tudi predlog o ureditvi degradirane infrastrukture in vodovodnega sistema ter ideja o vzpostavitvi čistilnih naprav v večjem številu naselij. Prav tako so občani izpostavljali, da sta za izboljšanje stanja okolja potrebna ozaveščenost in izobraževanje občanov, še posebno mlajših.

Slika 28: Predlogi okoljskih ukrepov

Avtorica: Petra Stopar.

0 1 2 3 4 5 6

sanacija reke Reke postavitev vetrne elektrarne sanacija divjih odlagališč sankcije za nepravilno ločevanje odpadkov pogostejše čistilne akcije izobraževanje o okoljskih problemih urejeni ekološki otoki več sprehajalnih in kolesarskih poti razvoj turizma samooskrbnost smetnjaki na počivališčih finančna podpora za čistilne akcije čistilne naprave ureditev degradirane infrastrukture ureditev vodovodnega sistema ne vem

Število odgovorov

Na problematiko ozaveščanja se je nanašalo tudi vprašanje o tem, ali anketiranec meni, da je o okoljskih problemih v občini ozaveščen in ali so o njih ozaveščeni tudi ostali občani. 34

% anketiranih meni, da so o okoljskih problemih ozaveščeni, 7 % anketirancev se s to trditvijo popolnoma strinja, največ anketirancev pa se do teme ni opredelilo. O ozaveščenosti drugih so anketiranci neopredeljeni ali pa menijo, da s tem problemom niso dovolj seznanjeni. Na podlagi odgovorov lahko sklepamo, da anketiranci sami sebe ocenjujejo kot bolj ozaveščene v primerjavi z drugimi prebivalci občine.

Slika 29: "O okoljskih problemih v občini Ilirska Bistrica sem ozaveščen." in "Menim, da so tudi drugi prebivalci v občini o okoljskih problemih v občini ozaveščeni."

O okoljskih problemih v občini sem ozaveščen/-na.

Menim, da so tudi drugi prebivalci o okoljskih problemih ozaveščeni.

Avtorica: Petra Stopar.

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

sploh se ne strinjam

ne strinjam se niti se strinjam, niti se ne

strinjam

strinjam se popolnoma se strinjam

Pri zadnjem vprašanju odprtega tipa so anketiranci morali opisati, kako si sami v vsakdanjem življenju prizadevajo za izboljšanje stanja okolja v občini in širše (število odgovorov ni bilo omejeno). Največ anketirancev ločuje odpadke, sodelujejo pa tudi pri čistilnih akcijah ali pa sami pobirajo smeti v naravi. Trudijo se, da kupujejo čim več lokalno pridelane hrane in na krajše razdalje hodijo peš ali s kolesom.

Slika 30: Okoljske prakse v vsakdanjem življenju anketirancev

Avtorica: Petra Stopar.

0 5 10 15 20 25 30 35 40

ločevanje odpadkov pobiranje smeti v naravi naravno gnojenje udeležba na čistilnih akcijah kupujem lokalno hrano čim manjša uporaba motornih vozil ozaveščanje drugih ne vem

Število odgovorov

8 SKLEP

Z diplomskim delom sem želela ugotoviti, kaj povzroča nezadovoljstvo s stanjem okolja med lokalnim prebivalstvom občine Ilirska Bistrica in v kolikšni meri se je stanje okolja izboljšalo v obdobju med letoma 2008 in 2018. Težavo pri raziskovanju je povzročalo predvsem omejeno dostopanje do nekaterih podatkov, ki jih občinska uprava ni mogla posredovati. Prav tako sem na težave naletela pri zbiranju podatkov o stanju zraka v občini, saj v občini od leta 2011 meritve niso bile opravljene, najbližja merilna postaja, ki upošteva tudi občino Ilirska Bistrica, pa se nahaja v Kopru. Z diplomsko nalogo sem ugotovila, da se stanje okolja v občini Ilirska Bistrica sicer izboljšuje, vendar na obravnavanem območju ostaja še veliko izzivov. Na podlagi zbranih podatkov lahko sklepam, da se je najbolj izboljšalo stanje vodnih virov, predvsem stanje reke Reke.

Najpomembnejši gonilni sili, ki prispevata k slabšemu stanju okolja v občini Ilirska Bistrica, sta industrija in promet. Kljub dobrim praksam občinske uprave in aktivnostim prebivalstva v občini še vedno prevladuje nezadovoljstvo s stanjem okolja. Problem predstavlja predvsem delovanje tovarne Lesonit, ki prebivalcem otežuje življenje zaradi izpustov in hrupa. V zadnjem letu okolje v občini pestijo tudi prekomerne količine v naravi odvrženih odpadkov, ki so posledica migracijskih poti, v času poletne sezone pa povečanega prometa in turistov.

Občinska uprava se trudi razvijati občino v smer trajnostnega razvoja. Poskrbeti želijo predvsem za zmanjšanje prometne obremenjenosti mesta. Z vzpostavitvijo kolesarskih poti in polnilnic za električne avtomobile želijo prebivalce spodbuditi k zmanjšanju uporabe motornih vozil in povečati uporabo trajnostnih možnosti prevoza. Kljub temu so občani in občanke še vedno mnenja, da občinska uprava ne skrbi dovolj učinkovito za izboljšanje stanja okolja. Opozarjajo predvsem na onesnaženost reke Reke.

Občina Ilirska Bistrica bi morala pozornost usmeriti v boljšo turistično ponudbo in pritegniti turiste v mesto. Z izgradnjo obvoznice so turistični ponudniki v Ilirski Bistrici namreč poročali o manjšem obisku v turističnih sezonah, saj naj bi vzpostavitev obvoznice turiste usmerila mimo mesta. Priporočljivo bi bilo tudi, da bi občani in občanke imeli možnost, da se o okoljski problematiki in o stanju okolja v sami občini pogovarjajo in o tej temi pridobijo čim več znanja ter informacij. K temu bi močno prispevala vsakoletna okoljska poročila, ki bi bila objavljena tudi v lokalnem časopisu.

9 SUMMARY

In this diploma thesis, I address the state of the environment in the municipality of Ilirska Bistrica. I focused on the period 2008 ̶ 2018. The thesis aims at testing the hypothesis that the state of the environment has improved in a certain period of time. I firstly described the socio-geographical and physical-geographical characteristics of the municipality and evaluated them on the basis of their impact on the state of the environment in the municipality. Then I studied the state of the environment in the addressed area on the basis of the DPSIR model (D – driving forces, P – pressures, S – state, I – Impact, R – responses).

When preparing for the research, I analyzed the selected literature and sources available in the library and online. I also made a survey to check the opinion of citizens on this topic.

There were 73 respondents, mostly aged 16 to 30 years. The survey was divided into four sections. The first set consisted of twelve statements to which the respondents had to define, and they referred to the state of the environment. The second set dealt with health problems that may be the result of a worsening environmental condition. The last two sets were examples of an open-ended questionnaire, in which respondents gave examples of good practices that were implemented or supported by the municipal administration, and in the last open-ended question, respondents described their daily habits that contribute to a better state of the environment.

I came to the conclusion that the state of the environment has improved in the period 2008 ̶ 2018, but many challenges still exist. The most important driving forces contributing to greater environmental pressures are transport and industry. The municipal administration works mainly in the direction of reducing the traffic load on the municipality, which occurs especially in the summer. With the construction of the bypass, the road network passing through the town of Ilirska Bistrica was relieved. However, residents are still disturbed by the operation of the Lesonit wood processing plant. Despite measurements of emissions that meet environmental standards, the population complains about the noise the factory produces and emissions. The municipality is also plagued by the problem of large amounts of waste that are dumped in nature and are mainly the result of the refugee crisis, as well as the crowds of tourists in the summer.

However, the condition of water resources has improved, especially the river Reka. The condition of the Mola and Klivnik reservoirs is worse. Air quality did not change over the period.

The impact the state of the environment was researched with a questionnaire. The questions referred to the health problems faced by the inhabitants of the municipality and may be due to the state of the environment. Most respondents believe that they do not face health problems due to the environment. In others, the problems occur mainly with asthma, lung problems and bronchitis.

I researched how the municipality or municipal administration copes with problems with the state of the environment in the last chapter of the diploma thesis. The goal of the municipal administration is primarily to develop the municipality into a healthy living environment.

For this purpose, annual cleaning campaigns are organized, as well as workshops to raise public awareness of the importance of this topic. The construction of a bypass and cycle paths contributed to the improvement of the state of the environment. With the survey I also checked the opinion on the operation of the municipal administration. In open-ended

questions respondents cited examples of good practice implemented by the municipal administration or merely supported by them. Respondents also described examples of good practice they perform in everyday life.

10 VIRI IN LITERATURA

Beltram, V., 2011. V coni B Julijske Krajine. V: Simčič, I. (ur.). Občina Ilirska Bistrica:

monografija. Ilirska Bistrica: Občina Ilirska Bistrica, str. 154 ̶ 161.

Benigar, D., 2008. Hrupni Lesonit. Primorske novice, 62, 122, str. 5.

Celin, M., 2009. Vpliv turizma na okolje in možnosti za njegov trajnostni razvoj v občini Ilirska Bistrica. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

URL: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=109312&lang=slv (citirano 31. 7.

2021).

Celostna prometna strategija občine Ilirska Bistrica. 2017. Ljubljana: LUZ d.o.o.

Crossmoby tim. 2020. Izposoja električnih koles na TIC-u. Bistriški odmevi, 94, str. 16.

URL: https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/bistriski-odmevi/arhiv/ (citirano 28. 7. 2021).

Ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji 2018. 2020. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Ekolosko-stanje-voda-v-Sloveniji_letno-porocilo-2018_koncno.pdf (citirano 28. 7.

2021).

Emisije v zrak 2008. Agencija Republike Slovenije za okolje. URL:

http://www.arso.gov.si/zrak/emisije%20snovi%20v%20zrak/ (citirano 31. 8. 2021).

Emisije v zrak 2018. Agencija Republike Slovenije za okolje. URL:

http://www.arso.gov.si/zrak/emisije%20snovi%20v%20zrak/ (citirani 31. 8. 2021).

Energetski koncept občine Ilirska Bistrca, 2008. Ljubljana: Eco Consulting, Energija, Okolje, Ekonomija.

Firbas, P., 2001. Vsa slovenska jezera. Leksikon slovenskih stoječih voda. Ljubljana: DZS.

Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Trnovo 2015 ̶ 2024. 2015. Ljubljana:

Zavod za gozdove.

Gradbeno dovoljenje za 1. fazo modernizacije proizvodnje vlaknenih plošč. 2019. Ljubljana:

Ministrstvo za okolje in prostor. URL:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Graditev/gradbena_dovoljenja/Les onit.docx (citirano 28. 7. 2021).

JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o., 2019. Ločevanje odpadkov v vrtcu OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad – skupini čebelice in pikapolonice. Bistriški odmevi, 82, str. 34. URL:

https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/bistriski-odmevi/arhiv/ (citirano 5. 9. 2021).

Kaluža, T., 2021. V boj z odpadki, ki so jih za seboj pustili migranti. Notranjsko primorske novice, 8, 3, str. 1.

Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji 2018. 2020. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Porocilo-o-kemijskem-stanju-povrsinskih-voda-za-leto-2018.pdf (citirano 28. 7.

2021).

Klemenčič, V., 1959. Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. Ljubljana: Inštitut za geografijo.

Koeficient razvitosti občin 2020–2021. Ljubljana: Ministrstvo za finance. URL:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/DP-SSFLS/Izracuni/Koeficienti-razvitosti/Tabela1-Podatki_o_kazalnikih-20-21.pdf (citirano 31. 7. 2021).

Komunalno podjetje Ilirska Bistrica d.o.o. URL: https://www.kp-ilb.si/ (citirano 22. 5.

2021).

Komunalno podjetje Ilirska Bistrica d.o.o. URL: https://www.kp-ilb.si/?page_id=41 (citirano 2. 8. 2021).

Kovačič, G., 2005. Problematika pitne vode v občini Ilirska Bistrica. V: Šajn, T., Kerma, S.

(ur.) Bistriški zapisi 6. Ilirska Bistrica: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, KD Zgbljena legija Ilirska Bistrica.

Maljevac, I., 2009. Obvestilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode na vodovodnih sistemih Ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek. Bistriški odmevi, 12 , str. 9. URL:

https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/bistriski-odmevi/arhiv/ (citirano 5. 9. 2021).

Melik, A., 1960. Slovensko primorje. Ljubljana: Slovenska matica.

Meritve onesnaženosti zraka z mobilno postajo v Ilirski Bistrici. 2012. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

Občina Ilirska Bistrica. 2010. Delavnica o prostorskem razvoju mesta. Bistriški odmevi, 27, str. 13. URL: https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/bistriski-odmevi/arhiv/ (citirano 28. 7.

2021).

Občina Ilirska Bistrica. URL: http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4 (citirano 31. 8. 2021).

Občina in naselja Upravne enote Ilirska Bistrica. URL: https://www.gov.si/drzavni- organi/upravne-enote/ilirska-bistrica/o-upravni-enoti-ilirska-bistrica/obcina-in-naselja-upravne-enote-ilirska-bistrica/ (dostopno 2. 6. 2021).

Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje »TOK« v Ilirski Bistrici. 2007.

Uradni list Republike Slovenije, 62/2007. URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/81303 (citirano 29. 7. 2021).

Občinski prostorski načrt občine Ilirska Bistrica. 2012. Ilirska Bistrica. URL:

https://www.ilirska-bistrica.si/ (citirano 29. 7. 2021).

Obravnava Dopolnjenega programa izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2019–2022. 2020. Ilirska Bistrica: Komunalno podjetje Ilirska Bistrica d.o.o. URL: https://www.ilirska-bistrica.si/ (citirano 29. 7. 2021).

Obvoznica Ilirska Bistrica: gradimo z evropskimi sredstvi. 2015. Ljubljana: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.

Ocena ekološkega in kemijskega stanja rek v letih 2007 in 2008. 2010. Ljubljana: Agencija

Republike Slovenije za okolje. URL:

http://www.vode.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/POROCILO_REKE _2007_2008.pdf (citirano 28. 7. 2021).

Ocena ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov za obdobje 2009 ̶ 2015. 2016. Ljubljana:

Agencija Republike Slovenije za okolje. URL:

https://www.arso.gov.si/vode/jezera/Ekolo%C5%A1ko%20stanje_NUV2_jezera.pdf (citirano 28. 7. 2021).

Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM10, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji za obdobje 2005 ̶ 2009. 2010. Ljubljana:

Agencija Republike Slovenije za okolje. URL:

https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/O cena_kakovost%20zraka2010.pdf (citirano 31. 7. 2021).

Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ilirska Bistrica. 2019. Uradni list RS, 80/2019. URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-

uradni-list-rs/vsebina/2019-01-3677/odlok-o-odvajanju-in-ciscenju-komunalne-in-padavinske-odpadne-vode-na-obmocju-obcine-ilirska-bistrica (citirano 31. 7. 2021).

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt občine Ilirska Bistrica. 2011. Domžale:

Ipsum d.o.o. URL: https://www.ilirska-bistrica.si/ (citirano 31. 7. 2021).

Onesnaževanje okolja. Ministrstvo za okolje in prostor. URL:

https://www.gov.si/podrocja/okolje-in-prostor/okolje/onesnazenje-okolja/ (citirano 29. 7.

2021).

Pavlovec, R., Pleničar, M. 2000. Kako je nastajal Snežnik?. V: Čeligoj, V. (ur.) Knjiga o Snežniku. Ilirska Bistrica: Planinsko društvo Snežnik, str. 10 ̶ 14.

Perne, M., Turk. J., 2011. Podzemni svet. V: Simčič, I. (ur.). Občina Ilirska Bistrica:

monografija. Ilirska Bistrica: Občina Ilirska Bistrica, str. 28 ̶ 29.

Plama-pur d.o.o. URL: https://www.plama-pur.si/ (citirano 22. 5. 2021).

Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002. Ljubljana: Statistični urad RS. URL:

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-AWCUGQ5F/dd28b9a1-93dd-4085-86ee-2f021b8f4675/PDF (citirano 31. 7. 2021).

Popis kmetijstva 2010 – vsaka kmetija šteje!. 2012. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenija. URL: https://www.stat.si/dokument/1163/kmetija.pdf (citirano 29. 7. 2021).

Poročilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode v letu 2019 na vodovodnih sistemih Ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek. 2020. Ilirska Bistrica: Javno podjetje Komunala Ilirska

Bistrica, d.o.o. URL:

https://www.ilirska- bistrica.si/obcina/novice/2020031212445020/Poro%C4%8Dilo-o-zdravstveni-ustreznosti- pitne-vode-v-letu-2019-na-vodovodnih-sistemih-Ilirska-Bistrica,-Kne%C5%BEak-in-Podstenj%C5%A1ek-/ (citirano 2. 8. 2021).

Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja jezer 2008. 2009. Ljubljana: Agencija

Republike Slovenije za okolje. URL:

https://www.arso.gov.si/vode/jezera/programi/program_jezera_2008.pdf (citirano 28. 7.

2021).

Prometne obremenitve 2008. URL: https://podatki.gov.si/dataset/pldp-karte-prometnih-obremenitev (citirano 22. 5. 2021).

Prometne obremenitve 2018. URL: https://podatki.gov.si/dataset/pldp-karte-prometnih-obremenitev (citirano 22. 5. 2021).

Ravbar, N., 2011. Hidrološke značilnosti kraških vod. V: Simčič, I. (ur.). Občina Ilirska Bistrica: monografija. Ilirska Bistrica: Občina Ilirska Bistrica, str. 26 ̶ 27.

In document Stanje okolja v občini Ilirska Bistrica Diplomsko delo Ljubljana, 2021 (Strani 48-0)