Vir: Komunalno podjetje Ilirska Bistrica, 2021.
V letu 2008 je bilo v občini z javnim odvozom zbranih 5574 ton komunalnih odpadkov, oziroma 400 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Leta 2018 je bilo odpadkov 4245 ton oziroma 319 kg na prebivalca (Statistični urad Republike Slovenije, 2021).
Glavni zbirni center odpadkov Globovnik se nahaja ob glavni cesti Ilirska Bistrica–Knežak.
Območje Globovnika se razteza na približno 3,6 ha površine. Sprva je bilo na območju današnjega zbirnega centra postavljeno odlagališče odpadnega materiala tovarne TOK. Šlo je za tovarno organskih kislin, ki je na tem območju od prve polovice 60. let 20. stoletja odlagala tehnološki odpadek – sadro. Odloženih naj bi bilo od 120.000 do 150.000 m3 odpadkov skupno z zasipnim materialom. Problem odlagališča je bila predvsem njegova lega, saj se je nahajalo ob potoku Trnovšček in se je onesnažena voda iztekala vanj (Študija o vplivu …, 2018). Globovnik je bil kot zbirni center urejen leta 2007. Danes je jabolko spora, saj domačini že več let govorijo o smradu, ki ga povzročajo sadra (ostanek nekdanjega odlagališča tovarne TOK), blato flokulantov in modra barvila. Ostanki obojega vsebujejo sestavine, ki reagirajo s sadro in z vodo, proizvod pa je vodikov sulfid, strupen in koroziven plin z značilnim neprijetnim vonjem po gnilih jajcih (Valenčič, 2011). Načrtov za sanacijo zbirnega centra je bilo že kar nekaj, prve analize so bile opravljene že leta 1992. Leta 2019 se je Park Škocjanske jame z okoljskim ministrstvom in občino Ilirska Bistrica dogovoril o pripravi načrta sanacije, saj so raziskave pokazale, da imajo izcedne vode škodljiv vpliv na Škocjanske jame in vrste s seznama Natura 2000. Sanacija naj bi se začela leta 2022 (Valenčič, 2020). Leta 2017 je bilo v zbirnem centru zbranih 100.000 m3 odpadkov (Študija o vplivu …, 2018).
Povečana količina odpadkov je značilna za turistična območja Mašuna in Sviščakov ter za območja ob jezeru Mola. Občina se trudi zagotoviti ustrezno število zabojnikov za odlaganje odpadkov, ki se zbirajo ločeno (Okoljsko poročilo …, 2011).
25
Zadnja leta so se povečale količine odpadkov tudi zaradi gibanja migrantov. Na bistriškem so v zadnjih dveh letih odstranili skoraj 22 ton odpadkov s 120 lokacij. Večja odlagališča migrantov so locirana zlasti v gozdovih, kjer je na odročnejših lokacijah otežen tudi dostop delavcem komunale. Težavo sta predstavljali zlasti dve lokaciji, in sicer Okroglina in Snežnik. Med zavrženimi predmeti prevladujejo oblačila, obutev, embalaža hrane in pijače ter nahrbtniki. Komunalni delavci so v letih 2018 in 2019 pobrali 21,7 tone odpadkov (Kaluža, 2021).
Občina si prizadeva za zmanjšanje odpadkov. Postavljenih je bilo 84 ekoloških otokov, a je še vedno velik del naselij brez določenih zabojnikov. Največkrat so problem zabojniki za organske odpadke, ki so postavljeni samo v nekaterih naseljih. Pomembno je delovanje zbirnega centra Globovnik, kamor prebivalci lahko pripeljejo embalažni les, kosovne odpadke, trdo plastiko, belo tehniko, odpadne električne aparate in drugo elektroniko, odpadna oblačila in tekstil, odpadne gume, stanovanjski gradbeni material, odpadna olja, barve in lake ter nevarne odpadke iz gospodinjstva. Občina je poskrbela tudi za ustrezno ločevanje elektronskih naprav s posebnimi zabojniki, a so ti zabojniki postavljeni samo v mestu v nekaterih stanovanjskih soseskah. Občinska uprava je začela reševati tudi problematiko divjih odlagališč in njihovo sanacijo. Veliko odpadkov je v naravo odvrženih na turističnih krajih, kot sta Mašun in Sviščaki. Prav tako v zadnjih letih okolje obremenjujejo odpadki beguncev.
5.4 EMISIJE V ZRAK
Območje občine Ilirske Bistrice ne sodi v državno mrežo spremljanja kakovosti zraka.
Najbližje merilno mesto je v Kopru, ki je od občine oddaljeno 30 km zračne razdalje. Glavni viri emisij v zraku v občini so industrija, promet in energetika, v hladnem delu leta pa še individualna kurišča in manjše kotlovnice. Večje emisije povzročajo Lesonit, Termoplasti Plama d.o.o. s proizvodnjo plastične embalaže in Plama Pur d.o.o. s proizvodnjo poliuretanske pene, ki je zavezanec za monitoring za dušikove in žveplove okside, skupni prah in nekatere organske spojine (Gradbeno dovoljenje …, 2019).
Lesonit emisije v zrak pošilja zlasti pri izstopu zraka v atmosfero pri sušenju vlaken, pri odsesovalnih sistemih in pnevmatskih transportih vlaken, prahu, žagovine, zdrobljenih obrezkov. Podjetje je zmanjšanje izpustov doseglo z vgradnjo naprav za filtriranje zraka pred izpustom v atmosfero z vrečastimi filtri, filter cikloni ali z mokrim pranjem (Gradbeno dovoljenje …, 2019).
Do prašnih emisij prihaja na skladišču lesne surovine, ko se les razklada, naklada in prevaža ter se stresajo ostanki blata in skorje lesa. Te emisije so večje zlasti v sušnem in vetrovnem vremenu. Prah nastaja tudi na sekalnici. Na teh mestih prihajajo v zrak tudi odpadna lesna vlakna. Za zmanjšanje vnosa teh vlaken v okolico se ob vetrovnem vremenu deponija z odpadnimi vlakni za kurjavo poliva z vodo (Gradbeno dovoljenje …, 2019). Leta 2011 je bil Lesonit po podatkih Agencije RS za okolje po emisiji dušikovih oksidov na desetem mestu v Sloveniji, po emisiji delcev pa med desetim in petnajstim mestom. V istem letu so izpustili 34 ton delcev PM10 (Meritve onesnaženosti …, 2012).
26
Preglednica 4: Emisije tovarne Lesonit
EMISIJA 2008 2018
Formaldehid 19.162 kg 4161 kg
Organske spojine/organski ogljik 1645 kg 178.773 kg
Prah 36.435,3 kg 34.446 kg
Vir: Emisije v zrak 2008, 2021; Emisije v zrak 2018, 2021.
Med letoma 2008 in 2018 je bila opazna največja razlika v količini organskih spojin oziroma organskega ogljika (preglednica 4). Ta je lahko posledica podvojitve proizvodnje plošč in s tem povečane predelave lesa, saj je organski ogljik tisti ogljik, ki izhaja iz rastlin oziroma živali.
Obrat Plama pur je v Hrušici zavezanec za monitoring snovi za dušikove in žveplove okside, skupni prah in nekatere organske spojine. V primerjavi z drugimi onesnaževalci v državi so vsakoletni izpusti obrata bistveno nižji. Emisije na kakovost ozračja vplivajo dolgotrajno in se bistveno zmanjšajo ob prenehanju obratovanja (Okoljsko poročilo …, 2011). V obdobju 2008 ̶ 2018 so se emisije zmanjšale (preglednica 5), saj je podjetje izvajalo redne monitoringe in angažiralo tudi svetovalca za okolje.
Preglednica 5: Emisije podjetja Plama pur
EMISIJA 2008 2018
Ogljikov monoksid 28 kg 3,99 kg
Dušikovi oksidi 3072 kg 339,28 kg
Žveplovi oksidi 5756 kg 23,19 kg
Prah 326 kg 0,92 kg
Vir: Emisije v zrak 2008, 2021; Emisije v zrak 2018, 2021.
Na območju občine Ilirska Bistrica sta najpomembnejša energenta za ogrevanje stanovanj iz individualnih kurilnih naprav les in kurilno olje. Pri ogrevanju se ustvarijo emisije plinov CO2, SO2, NOx, CxHy, CO in prah. Izračunane vrednosti emisij CO2 in SO2 na prebivalca v občini so nižje od državnega v povprečja. Razlog je v tem, da se v Ilirski Bistrici v primerjavi s Slovenijo manjša delež stanovanj, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, zemeljski plin pa v občini sploh ni prisoten. Zaradi tega so nižje vrednosti prisotnosti CO2 in SO2 v ozračju. Posledica ogrevanja z lesom in lesnimi ostanki so višje emisije CO in PM delcev (Energetski koncept …, 2008).
Pritisk prometa na zrak je majhen. Poveča se v toplejšem delu leta, ko je večja prometna obremenitev zaradi turistov. Promet povzroča največ pritiskov na okolje na Jelšanskem in Podgrajskem podolju. Problem predstavljajo tudi občasna razlitja ob prometnih nesrečah, ki imajo na kraškem površju še toliko večji negativen vpliv (Celin, 2009). Manjši vpliv na okolje ima v občini Ilirska Bistrica turizem. V času turističnih sezon se zaradi prihoda turistov povečajo poraba vode, onesnaževanje zraka, odplake, odpadki … Pritiski na okolje
27
se vršijo tudi zaradi gradnje turistične infrastrukture, umetnega zasneževanja smučišč … V splošnem je turizem v občini Ilirska Bistrica močno povezan s prometom (Celin, 2009).
6 STANJE OKOLJA
V okviru diplomske naloge sem želela raziskati tudi mnenja občanov in občank o obravnavani tematiki. V anketnem vprašalniku sem z dvanajstimi trditvami anketirance pozvala k opredeljevanju glede stanja okolja. Na trditve so se opredeljevali s pomočjo 5-stopenjske lestvice (1 ̶ sploh se ne strinjam, 2 ̶ ne strinjam se, 3 ̶ niti se strinjam, niti se ne strinjam, 4 ̶ strinjam se, 5 ̶ popolnoma se strinjam).
Prva trditev se je nanašala na njihovo zadovoljstvo s stanjem okolja v občini. Trditev se je glasila: »S stanjem okolja v občini Ilirska Bistrica sem zadovoljen/-na.«. Na trditev se je odzvalo vseh 73 anketirancev. Večina je s stanjem okolja zadovoljna, manjši delež anketirancev se s trditvijo sploh ne strinja (slika 11).