2.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Problem rastlinske slepote, ki ga izpostavljata avtorja Wandersee in Schussler (2001) v svoji raziskavi, ugotavljajo tudi preostali avtorji (Boulter in sod., 2003; Gatt in sod., 2007; Stavy in
- 25 -
Wax, 1987; Tunnicliffe, 2001; Piciga, 1995), ki stremijo k temu, da bi vzgojitelji vključevali rastline v predšolsko pedagogiko in s tem otrokom omogočali različne priložnosti, da skrbijo za rastline, jih opazujejo in spoznavajo, kako pomembne so za nas ter za naše okolje. Rastline otrok namreč ne privlačijo tako kot živali, ki že s svojim premikanjem bolj pritegnejo pozornost in osredotočenost otrok (Tunnicliffe, 2001). Posledično se otroci v predšolskem obdobju tudi bolj pogosto srečujejo z živalmi kot z rastlinami (Krnel, 2007). Zato je pomembno, da vzgojitelji v slovenskih vrtcih več pozornosti namenjajo konkretnim in izkušenjskim dejavnostim z rastlinami, saj so le te prevečkrat zapostavljene. Tako bodo otroci imeli možnost, da spoznajo rastline kot živa bitja, njihovo raznolikost ter vlogo in pomen v ekosistemih (Gatt in sod., 2007).
Mišljenje, predstave ter znanje otrok o rastlinah se lahko z napredkom v otrokovem razvoju ter starostjo otrok, s pogostejšim soočanjem z rastlinami, z različnimi dejavnostmi in spodbudami odraslih, spremenijo in izboljšajo (Piciga, 1995).
S svojo raziskavo v okviru diplomskega dela želim vzgojitelje, starše in otroke ozavestiti, kako pomembna je narava in rastline v njej.
Otrokom primanjkuje izkušenj z rastlinami, zato je pomembno, da smo mi tisti, ki jim bomo s svojim zgledom, naklonjenostjo, skrbjo ter odnosom do rastlin privzgojili spoštljiv in odgovoren odnos do rastlin ter celotne narave.
2.2 Cilji raziskave
Z raziskavo smo želeli raziskati, kakšen je pogled vzgojitelja na dejavnosti z rastlinami.
Zanimalo nas je, kakšno je vzgojiteljevo poznavanje priporočil Kurikuluma za vrtce, izhodišč in specifik s področja rastlin, ki jim gakurikulum narekuje, kakšen pomen ima po mnenju vzgojiteljev vključevanje rastlin v vrtcu ter kakšno je vzgojiteljevo poznavanje znanja, razmišljanja ter predstav otrok o rastlinah. Ugotoviti smo želeli, kakšne dejavnosti z rastlinami vzgojiteljice pripravljajo v vrtcih, katere pedagoške pristope največkrat uporabijo v dejavnostih z rastlinami in kaj otroci z dejavnostmi pridobijo. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled na rastline imajo vzgojitelji ter kako dejavnosti z rastlinami vplivajo na otroke.
Raziskovala sem vzgojiteljevo:
1. poznavanje priporočil Kurikuluma za vrtce, 2. poznavanje otrokovega znanja o rastlinah, 3. pedagoške pristope in metode dela,
- 26 -
4. preverjanje in ugotavljanje izvedenih idej (vpliv dejavnosti z rastlinami na otroke).
2.3 Metoda in raziskovalni pristop
V raziskavi smo se posluževali kavzalno-neeksperimentalne metode. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo kvalitativnega raziskovanja.
Kvalitativni raziskovalni pristop smo uporabili v okviru izvedbe delno strukturiranih intervjujev.
2.3.1 Vzorec
V raziskavo je bilo vključenih 22 naključno izbranih vzgojiteljic iz vrtcev v Sloveniji, ki so z dejavnostmi z rastlinami že imele različne izkušnje.
2.3.2 Postopek zbiranja podatkov
Podatki so bili zbrani s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Intervjuje sem posnela s snemalnikom zvoka. Pogovor sem vodila v okviru začrtanih vprašanj in jih prilagajala na podlagi odziva intervjuvanke. Ker so nekatere vzgojiteljice izrazile željo, da se predhodno pripravijo na intervju, sem jim vprašanja poslala vnaprej. Nekaj intervjujev je bilo zaradi prošenj vzgojiteljic izvedenih le pisno.
2.3.3 Instrumenti
V raziskavi sem kot instrument za zbiranje podatkov uporabila delno strukturiran intervju, saj sem s tem vzgojiteljicam omogočila odprte možnosti pri izražanju mnenj, izkušenj, razmišljanj ter občutkov. Odlika intervjuja je v razvoju diskusije in odprtosti ter fleksibilnosti vprašanj, ki smo jih oblikovali. Vprašanja, ki sem jih zastavljala, so se navezovala na štiri raziskovalne cilje.
V vsaki kategoriji sem si predhodno začrtala vprašanja, ki so mi bila nato v pomoč pri izvedbi intervjuja. V pripovedi sem bila pozorna, da sem sledila rdeči niti posamezne kategorije in od vzgojiteljic pridobila čim več različnih primerov dobre prakse z rastlinami v predšolskem obdobju.
INTERVJU
KATEGORIJA VPRAŠANJA
1. POZNAVANJE PRIPOROČIL KURIKULUMA ZA VRTCE
● Kakšno izhodišče vam kurikul daje pri dejavnostih z rastlinami?
- 27 -
● Kako vključujete kurikul v dejavnosti z rastlinami?
● Ali vam kurikul omogoča poglabljanje vsebin o rastlinah? Kako vam pomaga pri poglabljanju vsebin z rastlinami?
● Katera je glavna specifika rastlin na podlagi drugih dejavnostih, ki jih iz področja narave še lahko vključujete?
● Zakaj je pomembno že predšolske otroke soočiti z delovanjem, skrbjo za rastline in srečevanjem z njimi?
2. POZNAVANJE OTROKOVEGA ZNANJA O RASTLINAH
● Kakšne so predstave otrok o rastlinah?
● Kaj otroci že vedo o rastlinah?
● Na kaj najpogosteje dajete poudarek, da se otroci o rastlinah naučijo?
● Na kaj otroci najpogosteje pomislijo, ko jim omenite besedo rastlina?
3. PEDAGOŠKI PRISTOPI IN METODE DELA
● Kako, s katerimi metodami in
pripomočki otroke seznanjate z rastlinami?
● Katere konkretne in izkušenjske dejavnosti pripravljate za otroke s področja rastlin?
- 28 -
● V katere tematske in vsakodnevne teme vključujete dejavnosti z rastlinami?
● Kakšno vlogo imajo največkrat otroci v dejavnostih z rastlinami?
● Kakšna vprašanja največkrat zastavljate otrokom o rastlinah?
● Katere pristope največkrat uporabite pri dejavnostih?
● Opišite en primer konkretne dejavnosti z rastlinami v vrtcu.
4. PREVERJANJE IN UGOTAVLJANJE IZVEDENIH IDEJ
(VPLIV DEJAVNOSTI NA OTROKE)
● Kako dejavnosti z rastlinami vplivajo na otroke?
● Kaj otroci pridobijo v dejavnostih z rastlinami?
● Kako utemeljujete pomen dejavnosti z rastlinami v predšolskem obdobju?
● Kako bi v vrtcu še lahko povečali seznanjanje otrok z rastlinami?
Tabela 1: Prikaz intervjuja
2.3.3 Postopek obdelave podatkov
Podatki zbrani z delno strukturiranim intervjujem so bili obdelali kvalitativno, na deskriptivni ravni. Posnetke intervjujev smo večkrat poslušali in zabeležili, kaj so intervjuvanke izpostavljale
- 29 -
v okviru zastavljenih zasledovanih ciljev. Pozorni smo bili na dodatne informacije in razmišljanja, ki so nam jih podale vzgojiteljice. Le te smo predstavili v obliki transkriptov. V besedilu so vse vzgojiteljice zaradi varstva osebnih podatkov označene s črko (V) ter s kodami njihovih intervjujev (od 1 do 22).