Poznavanje otrokovega znanja o rastlinah

V drugi kategoriji sem raziskovala vzgojiteljevo poznavanje otrokovega znanja, predstav ter razmišljanj o rastlinah. Vzgojiteljice sem najprej spraševala, kakšne so predstave otrok o rastlinah v njihovi skupini. Večina vzgojiteljic se je strinjala, da so predstave otrok o rastlinah

- 36 -

odvisne od starosti, izkušenj in interesa, od predznanja otrok ter okolja, iz katerega prihajajo. Na to pomembno vpliva tudi razgledanost staršev, njihovo udejstvovanje z otrokom v domačem okolju ter interes do njihovega primarnega okolja za okoljsko skrb.

Predstave otrok o rastlinah bom analizirala v obeh starostnih skupinah, saj so intervjuvane vzgojiteljice prihajale iz obeh starostnih skupin.

Najprej se bom osredotočila na prvo starostno skupino, torej otroke od 1. do 3. leta starosti.

Vzgojiteljice so omenjale, da otroci še nimajo izoblikovanih širših predstav o rastlinah.

Predvsem najmlajši otroci, ki še ne govorijo, o rastlinah ne omenjajo ničesar. V kolikor jih vzgojiteljica spodbudi in jim omeni besedo roža (ne rastlina), otroci s prstom pokažejo na sliko rože. Ostalih predstav še nimajo izoblikovanih. Nekateri otroci v tretjem letu starosti že omenjajo besedo roža in drevo, a pojma rastlina še ne poznajo. Prav tako nekateri otroci drevesa še ne vidijo kot rastlino. Vzgojiteljice pravijo, da imajo otroci pri tej starosti kar podobne predstave o rastlinah.

V tem obdobju otroci rastline predvsem opazijo in za njih pokažejo zanimanje za raziskovanje, predvsem s pomočjo čutil. Vzgojiteljica V19 je izpostavila, da je pri tej starosti zelo odvisno tudi, koliko izkušenj o rastlinah otroci prinesejo iz domačega okolja, iz kakšnih izkušenj pravzaprav izhajajo od doma ter kako se v domačem okolju srečujejo z rastlinami. Iz vsega naštetega izhajajo tudi pri načrtovanju dejavnosti z rastlinami.

Nekatere vzgojiteljice so utemeljile, da si nekateri otroci v njihovi skupini rastline predstavljajo bolj abstraktno, drugi pa jim pripisujejo lastnosti, ki jih imamo ljudje, na primer, da rastline živijo, se pogovarjajo in imajo svoja čustva. Pravijo, da se najde le manjše število otrok, ki že delno razumejo in vedo, kako rastline rastejo ter kaj vse potrebujejo za rast. To nam potrjuje stavek vzgojiteljice:

»Odvisno, koliko so stari. Moji so od 2 do 3 in vedo zelo različno, nekateri si predstavljajo še zelo abstraktno, drugi razumejo in vedo, kako rastline rastejo in kaj potrebujejo za rast.« (V21) Vzgojiteljice, ki prihajajo iz druge starostne skupine, torej skupine otrok starih od 3. do 6. leta pa že izpostavljajo, da opazijo napredek v mišljenju in znanju otrok o rastlinah. Čeprav ponovno poudarjajo, da se od otroka do otroka predstave razlikujejo, vseeno pri tej starosti že opazijo vidnejši napredek. Vzgojiteljice so omenjale, da imajo nekateri otroci že dobre predstave o posameznih rastlinah. Večina otrok že zna narisati določeno rastlino. Med drugim opažajo, da predvsem otroci, ki imajo doma kmetijo, o rastlinah vedo več kot drugi otroci. Tukaj se torej

- 37 -

izkaže, da okolje pomembno vpliva na predstave otrok o rastlinah. Vzgojiteljice so omenjale tudi, da si večina otrok pod pojmom rastlina predstavlja le cvetlico na travniku s cvetom in zelenimi listi. Ena izmed vzgojiteljic je trdila, da otroci v njeni skupini večinoma rastlinam pripisujejo lastnosti ljudi, kar pomeni, da otroci povedo, da so rastline žalostne, da živijo in umrejo.

Kot sem zapisala, so vzgojiteljice poudarjale, da so predstave otrok različne, otroci imajo usvojene napačne in pravilne predstave o rastlinah. Povedale pa so, da nekateri starejši otroci vedo, da rastline rastejo, da jih je potrebno zalivati, da se lahko posušijo, imajo cvetove različnih barv in liste, da se nahajajo v zemlji, imajo cvetove in jim odpadajo listi. Velikokrat jih povezujejo z živimi bitji, poznajo njihove splošne dele in poimenujejo štiri glavne organe - steblo, liste, korenine in cvetove.

Nasprotno temu pa nekateri starejši otroci rastline opisujejo kot nekaj majhnega, cvetočega ter zelenega. Poleg tega nekateri sploh ne verjamejo, da so rastline žive. To utemeljujejo na podlagi tega, da rastline ne hodijo, se ne premikajo, ne gibajo.

Otroci ne poznajo bioloških procesov, ki se dogajajo pri rastlinah. Prav tako nimajo pravilnih predstav, kako pomembno vlogo imajo kisik, voda, svetloba, mineralne snovi in zemlja za rastline.

Vse to izpostavlja vzgojiteljica V1:

»Ne znajo primerjati in razložiti bio procesov pri rastlinah, jih povezati z živalmi in človekom, ker mislijo, da rastline niso žive. Dejavnosti in igro zato povezujem tudi s to tematiko.« (V1) Vzgojiteljice poudarjajo, da na podlagi predstav, ki jih imajo o rastlinah, otroci rastline narišejo.

Pravijo, da že na podlagi risb lahko ugotovimo, kakšne so predstave otrok o rastlinah. Nekateri otroci rastline rišejo, kot si jih predstavljajo, da so barvne ter imajo določeno zgradbo. Pri nekaterih otrocih pa se pojavljajo težave. Vse rastline narišejo po enakem vzorcu, z enako barvo in brez osvojenih predstav o rastlinah.

Vzgojiteljica V4 je tudi povedala, da otroci pravilne predstave o rastlinah lažje usvojijo, določajo in izrazijo, če v skupini govorijo o konkretni rastlini oziroma se osredotočijo le na določeno rastlino. Kot primer je navedla:

»Cvetlica pred njimi, drevo pred vrtcem …« (V4)

- 38 -

Določene vzgojiteljice so poleg tega odvrnile še, da velikokrat opazijo, da nekateri otroci dreves ter grmičevja sploh ne prištevajo k rastlinam. Pri določenih otrocih pa že opazijo eno izmed pomembnih stvari, in sicer zmožnost otrok, da na rastlino ne gledajo več kot na celoto, ampak jo že prepoznajo po njenih delih.

Intervjuvala sem tudi vzgojiteljico, ki prihaja iz kombiniranega oddelka. Vzgojiteljica je še posebej poudarila, da so v njeni skupini razlike med predstavami otrok o rastlinah še toliko bolj vidne in opazne. Predvsem opazi pomemben stik starejših otrok z mlajšimi, kar pozitivno vpliva k grajenju pravilnih predstav o rastlinah. Predstave otrok si redno in vestno zapisuje ter na njih gradi in nadgrajuje njihovo znanje.

V nadaljevanju sem vzgojiteljice spraševala še, kaj otroci že vedo o rastlinah. To vprašanje je bilo kar podobno prejšnjemu, vendar so vzgojiteljice še bolj podrobno in natančno izpostavile, kakšno znanje imajo otroci o rastlinah v njihovih skupinah.

Tudi tukaj so vzgojiteljice najprej izpostavile, da se znanje otrok o rastlinah razlikuje glede na starost, veliko pa je odvisno tudi od zanimanja otrok o rastlinah, saj nekaterim otrokom rastline predstavljajo njihovo ˝močno˝ področje, ker imajo o tem veliko znanja. Nekateri otroci veliko vedo le o določenih rastlinah, saj jih mogoče zanimajo le določene rastline ali pa imajo z njimi največ izkušenj. Kot je omenila vzgojiteljica V13, deklica v njeni skupini veliko ve o zeliščih, ker je njena babica zeliščarka.

Vse vzgojiteljice torej predpostavljajo, da so rastline precej obsežen in kompleksen termin, zato si nekateri otroci njegovo razsežnost težko predstavljajo. Pravijo, da mlajši otroci med 1. in 3.

letom o rastlinah vedo manj, starejši, od 3. do 6. leta, pa vedo več. Vzgojiteljice navajajo, da mlajši otroci z roko/prstom pokažejo na rastline na slikah v slikanici, drugih lastnosti rastlin še ne omenjajo. Najbližje pa so jim cvetlice.

Starejši otroci že vedo, da so rastline žive, da rastejo, se razvijajo, cvetijo, da se prehranjujejo, da imajo rastline plodove. Nekatere izmed njih lahko tudi uživamo ali si iz njih pripravimo čaj.

Vedo pa tudi, da so rastline hrana nekaterim živalim. Otroci poznajo življenjske potrebe rastlin ter posledice, kaj se zgodi z rastlinami, če jih ne zalivamo. Razberejo tudi njihove glavne dele in so seznanjeni, da rastline oprašujejo žuželke. Običajno povedo, da so to čebele. Otroci poznajo tudi, kako so rastline videti skozi letne čase, vedo, kje vse lahko rastline najdemo in kje vse rastejo ter zakaj rastlin ne smejo trgati in uničevati. Nekateri otroci znajo določene rastline našteti in jih tudi ustrezno poimenujejo, imenujejo tudi barve, ki jih opazijo na rastlinah, ter rastline razvrstijo po skupinah z določenimi lastnostmi. Vzgojiteljice so omenjale, da manjši

- 39 -

delež otrok v pogovoru izpostavlja pomembnost sonca in vode za rastline ter pomen dihanja pri rastlini. Poleg tega so povedale, da moramo biti pozorni tudi na to, da se med starejšimi otroki še vseeno pojavljajo izjeme, ki menijo, da rastline niso žive stvari in jim ne pripisujejo lastnosti živega. Določeni otroci o rastlinah ne vedo prav nič. Vzgojiteljica V3 pa je poudarila, da ima v svoji skupini deklico, ki je široko razgledana na tem področju, ima veliko znanja in predznanja o določenih vrstah rastlin:

»Dekličini starši imajo doma rastlinjak, cvetličarno in je deklica presenetljivo razgledana (pomaga pri sajenju ipd.). Prepozna določeno vrsto rastlin, cvetlic.« (V3)

Vse vzgojiteljice se strinjajo, da lahko otroci svoje znanje in spoznanja o rastlinah usvojijo, nadgradijo ali ponovijo z dejavnostmi v vrtcu.

Ena izmed vzgojiteljic V12 je tudi menila, da otroško znanje o rastlinah izvira iz razumevanja otrokovih lastnih potreb in hranilih za rast ter razvoj. Zato je pojasnila, da si otroci s pomočjo tega rastline tudi najlažje predstavljajo in na podlagi tega usvojijo znanje o njih.

Nekaj vzgojiteljic je povedalo tudi primere rastline, ki jo otroci že poznajo in jih pogosto tudi rišejo. Izpostavile so: marjetico, koruzo, travo, regrat, ripečo zlatico, fižol in božično žito. Ena izmed vzgojiteljic je na podlagi tega izpostavila, da otroci poznajo tiste rastline, s katerimi so se že srečali, oziroma jim je nekdo povedal, da so to rastline. Otroci torej poznajo določene rastline v različnih okoljih, na travniku, vrtu, vrtčevskem igrišču, v igralnici, ter rastline, ki jih imajo doma:

»Otroci poznajo rastline, ki jih imamo na primer na vrtu, travniku ali na vrtčevskem vrtičku.

Skratka poznajo rastline, ki jih vidijo v svoji okolici, velikokrat pa jih znajo tudi poimenovati.«

(V15)

Kot sem že omenila, se znanje ter razvoj mišljenja od otroka do otroka razlikuje, zato rezultate težko posplošimo do te mere, da veljajo za točno določeno starost. Vsak otrok je edinstven in vsak potrebuje svoj čas za razvoj ter željo za usvojitev znanja, hkrati pa je ključen tudi spodbuden odnos do narave, kot poudarja vzgojiteljica V14:

»Otroci, ki živijo v okolju, kjer je odnos do narave spodbuden, vedo ogromno, od tega, kako rastlino posadimo, skrbimo zanjo, do tega, da na primer lahko iz posušenih listov mete

pripravimo čaj.« (V14)

- 40 -

Na podlagi odgovorov o predstavah in znanju, ki ga imajo otroci o rastlinah, sem vzgojiteljice še vprašala, na kaj najpogosteje dajejo poudarek, da se otroci o rastlinah naučijo.

1. Najpomembnejše jim je, da razširijo otroško razmišljanje, da otroci vedo, da je narava del nas in da s skrbjo za rastline poskrbimo tudi za našo naravo.

2. Otroško razmišljanje vedno povežejo s konkretnimi primeri rastlin v naravi.

3. Pomembno jim je tudi, da si znajo otroci predstavljati pojem živega oziroma vedo, da so rastline živa bitja, za katere je potrebno skrbeti. Da otroci poznajo, da nekatere rastline uporabljamo v prehrani. Poznajo, na kakšne načine vse lahko rastline uporabimo, ter so soočeni s strupenimi rastlinami.

4. Želijo si tudi, da otroci poznajo predvsem osnovne vrste rastlin oziroma rastline, s katerimi so obkroženi.

5. Vzgojiteljice so trdile, da poudarek na začetku dajejo predvsem opazovanju rastlin in otrokom omogočajo, da sami raziskujejo ter iščejo rešitve. Ena izmed vzgojiteljic je izpostavila primer, kjer so otroci sami prišli do rešitev. Opazovali so, da na rastline pristajajo metulji in čebele ter preko tega spoznali pojem opraševanja. Pojmu opraševanja se posvečajo tudi preostale intervjuvane vzgojiteljice, saj je povezava rastlin z živalmi otrokom precej zanimiva in bolj razumljiva.

6. Poudarek torej vzgojiteljice dajejo predvsem učenju preko čutil (izgledu, vonju in otipu rastlin

…), skrbi za rastline, poteku rasti in razvoju od semena do končne rastline, spoznavanju postopka sajenja in opraševanja. Osredotočijo se tudi na odvisnost ter pomembnost nas in ostalih živih bitij od rastlin (primer: čist zrak, hrana), zdravilnosti rastlin ter prepoznavanju vrst rastlin.

Poseben poudarek namenijo tudi opazovanju sprememb na rastlinah preko letnih časov ter sprememb v naravi (predvidevanju, opisovanju in opazovanju), pojmu proizvajanja kisika pri rastlinah ter varnosti z rastlinami.

7. Vzgojiteljicam se zdi pomembno, da se osredotočajo tudi na zgradbo rastlin oziroma na vse dele rastline. Vseeno pa so pri tem nekatere vzgojiteljice pojasnile, da so korenine ponavadi zapostavljen del, zato želijo več pozornosti nameniti temu pomembnemu podzemnemu organu rastline. Otroke želijo seznaniti, da rastlina preko korenin dobiva minerale in snovi, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Na podlagi tega se pogovarjajo tudi o vodi in svetlobi, ki jo rastlina potrebuje.

- 41 -

8. Poudarek tako dajejo tudi vsem procesom, ki se dogajajo pri rastlinah. Kot primer je vzgojiteljica V8 povedala, da otroke uči, da moramo za rastline skrbeti. Pomembno se ji zdi, da otroci vedo, da rastlina brez naravne svetlobe in vode ne mora živeti. Vzgojiteljica je ob tem poudarku še izpostavila, da to temo večkrat poveže tudi z onesnaževanjem okolja, vsestransko tematiko, s katero lahko začnemo že pri najmlajših:

»To področje ponavadi povežemo z onesnaževanjem okolja, kaj se zgodi z rastlinami, če ne skrbimo za okolje in čistočo.« (V8)

9. Vzgojiteljice so poleg vsega naštetega še izpostavile, da jim je pri učenju o rastlinah oziroma iskanju poudarka pomembno, da določeno temo z otroki večkrat ponovijo, saj otroci tako stvari lažje in hitreje ter bolj učinkovito usvojijo. Med njimi je intervjuvanka V6 povedala tudi primer dobre prakse, ki vse to potrjuje:

»Iz primera dobre prakse vsako leto opazujemo eno drevo. Poudarek je na letnih časih in kako drevo raste od brstov, listov, cvetov, semen, opazujemo odpadlo listje, prazno drevo.« (V6) Nazadnje pa sem vzgojiteljice še vprašala, na kaj najpogosteje otroci v njihovi skupini pomislijo, ko jim omenijo besedo rastlina. Največkrat zastopan odgovor je bil, da je otrokom prva asociacija »roža« oziroma »rožica«. Otroci predvsem mislijo na rože, ki jih imajo doma ali v vrtcu. Vzgojiteljice so omenjale tudi, da nekateri otroci pomislijo še na: »cvetlice, travo, rast, vrt, sadje, solato, gozd, peteršilj, plevel, listke in vrtnine na vrtčevskem igrišču.« Pogosto pa pomislijo tudi na travniške rastline. Nekatere vzgojiteljice so poudarile, da le majhen delež otrok v njihovi skupini med rastline prišteva tudi drevesa, tako iglavce kot listavce, le druge vzgojiteljice so omenjale, da otroci ob besedi rastlina takoj za rožo pomislijo na drevo.