3. REZULTATI IN INTERPRETACIJA
3.3 Pedagoški pristopi in metode dela
V tretji kategoriji smo se z intervjuvanimi vzgojiteljicami osredotočile predvsem na dejavnosti, ki jih otrokom ponujajo s področja rastlin, konkretneje tudi na pedagoške pristope, metode dela ter pripomočke; s katerimi otroke seznanjajo z rastlinami. Poleg tega pa smo govorile tudi o vlogi otrok v dejavnostih in o vprašanjih, ki jih otrokom zastavljajo v dejavnosti z rastlinami.
Vzgojiteljice sem najprej spraševala, s katerimi metodami in pripomočki otroke seznanjajo z rastlinami. Največkrat poudarjene metode dela, ki so jih izpostavljale vzgojiteljice, so: »metoda igre, opazovanja, raziskovanja, pogovora, spodbujanja, demonstracije, lastne aktivnosti,
- 42 -
eksperimentiranja in razgovora.« Le malo vzgojiteljic je navedlo še ostale metode, ki so jih oblikovale same: »metoda preizkušanja, primerjanja, praktičnega dela in izkustvenega učenja.«
Vse vzgojiteljice so poudarile metodo opazovanja, ki jim je pomembna, ker se otroci preko nje naučijo največ, saj se osredotočijo tudi na podrobnosti.
Poleg tega pa pomembno vrednost pripisujejo tudi metodi raziskovanja in igre, ki sta jim ključnega pomena. S pomočjo metode igre izhajajo in načrtujejo dejavnosti, saj je otrokom igra blizu in preko nje tudi največ pridobijo.
Vzgojiteljice so trdile, da jim je pomembno, da v dejavnostih z rastlinami uporabijo različne metode dela. Predvsem jim je to pomembno zato, da otrokom ponudijo različne možnosti za aktivno seznanjanje z rastlinami. Poleg tega otroci opazujejo starejše otroke, si med seboj pomagajo, skupaj raziskujejo, eksperimentirajo, opisujejo, opazujejo dogajanje, si razlagajo svoje delo in so vključeni v konkretno delo.
Ko sem vzgojiteljice spraševala po pripomočkih oziroma materialih, ki jih uporabljajo pri dejavnostih z rastlinami, so omenjale: slike rastlin, različne lončke in lopatke, povečevalna stekla, papir za herbarij, samokolnice, učne liste z rastlinami, didaktične pripomočke/igre, sestavljanke z deli rastlin, barvice, flomastre, tempera barve, fotografije, lončnice, zemljo, semena, pincete, grablje, plastične posodice za shranjevanje, različne leksikone; knjige;
slikanice, videoposnetke, vrtnarske rokavice in orodje, različne vtikanke za spoznavanje delov rastlin, mikroskope, zalivalke in rokavice.
Nekatere vzgojiteljice so izpostavile tudi nekaj konkretnih materialov in organizmov:konkretne rastline, sadike, semena, sadje, suho listje, zimzelene rastline, sadike, začimbe in zelenjavo.
Vzgojiteljica V6 je izpostavila: »Za pripomoček nam je kar cela narava, večinoma. Vse kar nam narava ponudi v povezavi z rastlinami (suho listje, zimzelene rastline ipd.).« (V6)
Vzgojiteljica V1, ki je omenila, da pri seznanjanju otrok z rastlinami uporablja didaktične liste, posredovala mi je tudi primer didaktičnega lista, kjer se otroci naučijo narisati tulipan:
- 43 - Slika 2: Primer didaktičnega lista
V nadaljevanju sem se z vzgojiteljicami pogovarjala o konkretnih in izkušenjskih dejavnostih, ki jih pripravljajo za otroke s področja rastlin. Vzgojiteljice so mi predstavile veliko različnih in bogatih dejavnosti. Izpostavile soobisk vrtnarije, didaktične igre in naloge v povezavi z rastlinami (na primer sestavljanke), dejavnosti v povezavi s toplo gredo in vrtom, ki ju imajo na igrišču vrtca, sajenje in sejanje rastlin (koruze, fižola, solate, različnih dreves, paradižnika, buč, sončnic, čebulic, sivke, različnih zelišč (meta …), jagod). Navedle so tudi prepevanje pesmi o rastlinah, opazovanje rastlin z vsemi čutili med sprehodom, likovne dejavnosti z rastlinami, izdelovanje herbarija in izdelovanje cvetličnega vrta/visoke grede. Skrbijo tudi za rastline v naravi, v različnih okoljih in rastline, ki jih posadijo. Večkrat objemajo drevesa, odtiskujejo skorjo debla drevesa z voščenko, se valjajo po travi in presajajo okrasne rastline. Urejajo tudi skalnjak z zelišči in pripravljajo namaze iz zelišč, kuhajo čaje za različne priložnosti (čajanke).
Opazujejo drevesa v vseh letnih časih in pripravljajo poskuse s sajenjem rastlin v različnih pogojih. Prirejajo eko dan v vrtcu, obisk zeliščarke in obisk botaničnega vrta. Večkrat pripravijo cvetlični kotiček v igralnici, hranijo ptice s sončničnimi semeni ter izdelujejo sirup iz smrekovih vršičkov ali bezga. Vzgojiteljice otrokom ponudijo tudi različne pobarvanke na temo rastlin, rastlinski spomin, naravne materiale in plodove za igro ter igro razvrščanja rastlin glede na podobnosti.
Vzgojiteljica V19 je povedala, da je njihov vrtec vključen v gozdni vrtec, zato znotraj tega projekta načrtuje različne konkretne ter izkušenjske dejavnosti z rastlinami:
»Vključeni smo v gozdni vrtec in imamo možnost, da smo v 5 minutah v gozdu. Največkrat tam izvajamo dejavnosti iz vseh področij kurikuluma. Otroke najprej spodbujam k opazovanju (če kaj
opazijo, kaj slišijo, vidijo, če je kaj novega, kaj drugačnega, kaj posebnega).« (V19)
- 44 -
Slika 3: Opazovanje rastlin ob izviru v gozdu
Vse vzgojiteljice poudarjajo, da so dejavnosti odvisne tudi od teme, ki jo imajo v vrtcu.
Izpostavljajo, da so dejavnosti primerne letnim časom. Osredotočajo se predvsem na to, kaj se z rastlinami v posameznih letnih časih dogaja in kaj vse lahko takrat z otroki spoznajo in odkrijejo.
Prav to temo letnih časov so vzgojiteljice največkrat omenjale tudi, ko sem jih vprašala, v katere tematske in vsakodnevne teme vključujejo dejavnosti z rastlinami. Letni časi so bili tako največkrat zastopan tematski odgovor. Vzgojiteljica V5 je na kratko opisala tematike letnih časov:
»Jesen v gozdu, sadovnjaku, polju, vinogradu, kako se pripravimo na zimo, ozimnica, pomlad prihaja, spomladanska opravila na vrtu, polju, od pomladi do zime skrbimo za vrt, pobiramo
plodove ...« (V5) Poleg tega so povedale, da otrokom ponujajo še druge teme:
● noč čarovnic; spoznavanje buče,
● rast in razvoj živih bitij,
● varstvo okolja,
● skrb za naravo,
● kaj se dogaja z drevesom,
● rastline v povezavi z vremenom,
● zdravilne rastline,
● rastline v prehrani,
● rastline in živali,
- 45 -
● dan Zemlje,
● gibalno-plesne dejavnosti z rastlinami,
● rastline v akvariju,
● rastline v gozdu/travniku/ob vodi/na vrtu.
Vzgojiteljica V13 je poudarila dve izmed tem, ki sta v njeni skupini še kako aktualni. Povedala je, da se na rastline velikokrat osredotočijo v sklopu drugih dejavnosti, na primer:
»Spoznavali smo delo slikarja, njegove rekvizite … Spoznali smo Ivano Kobilico (skozi zgodbo) in nato risali reprodukcijo Poletje (ob tem smo opazovali, iz kakšnih rastlin plete venec, jih opisovali, poimenovali, iskali v priročniku …). Pripravljamo se na maškarado. V skupini se bomo našemili v Indijance, sami si bomo izdelali loke (v gozdu iščemo primerne palice - katero
grmovje, zakaj …).« (V13)
Vzgojiteljice so bile enotnega mnenja tudi, ko sem jih vprašala, katere vsakodnevne dejavnosti z rastlinami ponujajo otrokom. Trdijo, da se trudijo, da otrokom rastline približujejo vsakodnevno.
Izpostavile so, da so rastline vsakodnevno povezane preko igre/bivanja na prostem in tudi na sprehodih, kjer jim gibanje ponuja različne izkušnje z rastlinami. Otrokom je tudi ponujeno, da opazujejo naravo, okolico, iščejo ter primerjajo rastline. Otroci vsakodnevno rastline tudi neposredno in posredno spoznavajo v igralnici in na igrišču vrtca, v prehrani, kjer jih vzgojiteljice opozarjajo na plodove/rastline, vsakodnevno se o rastlinah tudi pogovarjajo in jih omenjajo.
V nadaljevanju sem vzgojiteljice vprašala, kakšno vlogo imajo največkrat otroci v dejavnostih z rastlinami. Vse vzgojiteljice so izpostavile, da je ključnega pomena, da so otroci aktivni v celotnem procesu učenja, samostojni in so z rastlinami/naravo v direktnem stiku. Omenjale so, da so otroci v vlogi raziskovalcev, skrbijo za rastline, prekopavajo zemljo z lopatkami, pripravljajo zelišča za sušenje, režejo sadje in zelenjavo, grabijo pokošeno travo in jo nalagajo na samokolnice. Z rastlinami se igrajo in jih spoznavajo. Rastline sadijo oziroma so vključeni v celoten proces sajenja in sejanja ter vzdrževanja (presajajo, pulijo plevel, zalivajo …), beležijo zaporedje rasti, opisujejo ter rastline primerjajo med seboj. Večkrat izdelujejo različne didaktične igre na temo rastlin, raziskujejo s pomočjo povečevalnega stekla ter rastline spoznavajo z vsemi čutili. Pogosto rastline fotografirajo, rišejo in merijo. Narišejo tudi spremembe, ki so jih opazili pri rastlinah (na primer drevo v vseh letnih časih). Aktivni so tudi takrat, ko rastline gibalno uprizarjajo in odnašajo polomljene veje z igrišča ali vrtička.
- 46 -
Vzgojiteljica V13 je poudarila, da je pri tem zelo pomembna vloga vzgojitelja. Predvsem je ključno, da otroke vzgojitelj usmerja, spodbuja k samostojnosti, jih podpira pri izpostavljanju problemov ter jih aktivno vključuje v dejavnosti z rastlinami. To je poudarila s spodnjimi stavki:
»Ker delam v starejši skupini, otroke navadno le usmerjamo. Spodbujam jih, da sami raziskujejo, odkrivajo. Pogosto sami tudi izpostavijo problem, dilemo.« (V13)
V tej kategoriji me je zanimalo tudi, kakšna vprašanja največkrat vzgojiteljice zastavljajo otrokom o rastlinah. Vzgojiteljice so omenjale, da se poslužujejo predvsem odprtih vprašanj, saj z njimi otroke spodbudijo k podajanju idej, razmišljanju, sklepanju, iskanju odgovorov, ugotavljanju in predvidevanju. Vključujejo tudi vprašanja, ki so v povezavi s tistim, kar dejansko vidijo.
Vzgojiteljice so največkrat omenjale, da vprašanja začenjajo s: »Kaj ti misliš …?, Kaj se zgodi, če …?, Kje si že opazil kaj podobnega?, Imaš idejo kako …?, Kako bi lahko to naredili …?«
Intervjuvanke so izpostavile tudi primere konkretnih vprašanj, ki jih zastavljajo predvsem starejšim otrokom. Mlajšim otrokom jih po potrebi prilagodijo.
Naštele so naslednja vprašanja:
»Zakaj ima rastlina korenine?, Katero rastlino ste opazili med sprehodom?, Kako je rastlina sestavljena?, Kako se imenujejo posamezni deli rastline?, Kako rastlina izgleda?, Zakaj se listi na drevesu obarvajo?, Ali ima rastlina kakšen poseben vonj?, Zakaj na sprehodu ne smemo trgati vseh rastlin?, Kako se imenuje rastlina?, Zakaj ima rastlina barvne cvetove?, Kakšne barve je cvet/list?, Kje raste rastlina?, Zakaj raste tam?, Zakaj se rastlina posuši?, Kaj rastlina potrebuje za rast?, Katero rastlino si narisal?, Zakaj je rastlina pomembna?, Kako skrbimo za rastline?, Kaj bi se zgodilo z rastlino, če je ne bi zalivali/ne bi imela svetlobe?, Katere rastline imamo v igralnici?, Zakaj je ta rastlina pomembna za nas in za tebe?, Kaj se bo zgodilo, če bomo seme posadili?, Kaj seme potrebuje, da vzkali?, Zakaj rastlina potrebuje prst?, Katero rastlino opazujemo?, Kako se do rastlin obnašamo?, Kaj smo posadili?, Kaj rastlina potrebuje za razmnoževanje?«
- 47 -
Vzgojiteljice, ki delajo v prvi starostni skupini, so pojasnile, da otrokom največkrat zastavijo vprašanje: »Kaj je to?«, ostala vprašanja pa prilagodijo glede na razvoj otrok, njihovih zmožnosti in njihovo predznanje.
Predpostavljam, da vzgojiteljice otrokom o rastlinah redko zastavljajo zaprta vprašanja.
Vzgojiteljice so namreč navedle le malo primerov zaprtih vprašanj, ki jih zastavljajo otrokom.
Izpostavile so: »Ali prepoznaš to rastlino?, Ali si jo že kdaj videl?, Ali raste tudi pri tebi doma?, Ali je rastlina majhna/velika?«
Vse to potrjuje tudi vzgojiteljica V1, ki je povedala:
»Zaprtih vprašanj se izogibam, zato ker z odprtimi širimo otrokovo mišljenje, odkrivanje, spoznanje o rastlinah.« (V1)
Poleg različnih vprašanj, ki jih otrokom zastavljajo v povezavi z rastlinami, me je zanimalo tudi, katere pristope pri dejavnostih z rastlinami največkrat uporabljajo. Intervjuvane vzgojiteljice so poudarile, da so na prvem mestu pristopi vezani na otroke in na njihov razvoj mišljenja. Vse intervjuvanke stremijo k temu, da otroci sami in postopoma prihajajo do spoznanj in znanj.
Omogočajo tudi, da se mlajši otroci učijo od starejših. Vse pristope vzgojiteljice vključujejo na podlagi:
- starosti otrok,
- glede na sposobnosti, - vsebine o rastlinah, - zastavljene cilje.
Zavzemajo se, da se otroci učijo od lažjega k težjemu in od znanega k neznanemu ter do znanj prihajajo po različnih poteh. Večina vzgojiteljic je omenila, da upoštevajo individualni pristop.
Ta pristop so poudarile še zlasti tiste, ki imajo v skupini otroke različnega razpona starosti.
Povedale so tudi, da individualni pristop vključujejo zato, da se lažje posvetijo vsakemu otroku posebej, bolj konkretno pristopijo do vsakega otroka, mu razložijo stvari in mu nudijo pomoč.
Uporabljajo tudi pristop postopnosti, izvajajo izkustveno učenje ter otroke spodbujajo k timskemu delu.
- 48 -
Nekatere vzgojiteljice so izpostavile tudi različne oblike dela, ki jih v dejavnostih z rastlinami največkrat vključujejo, in sicer delo v dvojicah, individualno in skupinsko obliko, preko katerih otroci prav tako dobijo veliko izkušenj in spoznanj.
Vzgojiteljice so zastavljeno vprašanje povezale tudi s tem, kako pristopijo k dejavnosti z rastlinami. Omenjale so, da otrokom ponudijo bogato okolje, v katerem spodbujajo razvoj mišljenja otrok, doživljanje rastlin ter raziskovanje novega. K dejavnosti pristopijo tudi tako, da vključijo različne prikaze rastlin. Prav tako se poslužujejo risanih filmov na to tematiko ter poslušanja zgodb ali pravljic. Pripravijo tudi PowerPoint predstavitve in prepevajo pesmi. Pri tem vzgojiteljice poudarjajo pomemben pristop, v katerem izhajajo iz idej otrok. Otrokom pustijo prosto pot, da otroci sami načrtujejo dejavnosti ter podajajo ideje za igro. Poleg tega imajo odprte možnosti za raziskovanje in so sami načrtovalci dejavnosti. To poudarja vzgojiteljicaV13:
»Radi imajo zaposlitve, kjer so sami kreatorji razvoja dejavnosti.« (V13)
Vzgojiteljice se zavedajo pomena kakovostne uvodne motivacije, ki jo pripravijo za otroke, saj motivacija pomembno vpliva na željo otrok po raziskovanju. Ravno pri motivaciji sta dve vzgojiteljici izpostavili, da velikokrat uporabita lutko kot motivacijsko sredstvo. Lutka otroke nagovori, jih usmeri, jim nekaj prinese ali jim poda nalogo. Vzgojiteljica V1 je povedala, da otroke spodbudi s fotografijami, ki otroke spodbudijo k razmišljanju.
V zaključku te kategorije sem od vzgojiteljic pridobila različne primere konkretnih dejavnosti z rastlinami v vrtcu. Vsaka intervjuvana vzgojiteljica mi je opisala primer dejavnosti.
Njihove odgovore bom citirala glede na starostno skupino, kjer je bila dejavnost izvedena, kar pa ne pomeni, da dejavnosti ne bi mogli prilagoditi tudi za mlajšo/starejšo skupino.