Vpliv dejavnosti z rastlinami na otroke

V zadnji kategorij mi je bilo ključno, da od vzgojiteljic pridobim čim več odzivov ter mnenj, kako dejavnosti z rastlinami vplivajo na otroke ter kaj otroci z njimi pridobijo. Osredotočila sem se tudi na to, kakšno pomembnost vzgojiteljice pripisujejo dejavnostim z rastlinami. Želela pa sem pridobiti tudi različne ideje, kako bi v vrtcu še lahko povečali seznanjanje otrok z rastlinami.

Najprej sem se zanimala, kako dejavnosti z rastlinami vplivajo na otroke. Vzgojiteljice so povedale, da dejavnosti z rastlinami na otroke vplivajo pozitivno, sproščeno, jih pomirjajo in raznežijo. Otroci jih imajo radi, ker se radi dotikajo rastlin, zemlje, vode in ostalih stvari. Hkrati so tudi bolj sočutni in skrbni, saj jih dejavnosti zanimajo in so za njih poučne.

Največkrat so vzgojiteljice povedale, da morajo biti dejavnosti z rastlinami pestre, bogate, aktivne in povezane z igro ter aktivacijo čutil. Le na ta način otroke spodbudijo k raziskovanju, spoštljivemu ter skrbnemu odnosu do narave oziroma rastlin. Otroci se naučijo veliko novega za njihovo življenje in se spoznavajo z vrlinami v življenju. Večina intervjuvank je omenila tudi, da otroci preko dejavnosti z rastlinami svoje razmišljanje pripeljejo do znanstvenega razmišljanja, ki predstavlja podlago za osnovno šolo, v kateri svoja spoznanja nato razširijo. Vzgojiteljice so pri tem pojasnile, da imajo na vse to pomemben vpliv predvsem odrasli. Njihov zgled ter obnašanje do narave/rastlin pomembno vpliva na otroke.

- 53 -

Poleg tega pa vsi odrasli (vzgojitelji) en drugemu dajejo tudi navdih in motivacijo za delo ter močnejšo željo po še večjem številu dejavnosti v povezavi z rastlinami.

Vzgojiteljica V12 je poudarila:

»Otroci se zelo zanimajo za naravo. Dejavnosti z rastlinami jim pomenijo enkratne izkušnje, iz katerih črpajo ideje za ostale dejavnosti in povezavo z lastnimi izkušnjami in življenjem. Mnogi

otroci se zelo opazno sprostijo.« (V12)

V naslednjem vprašanju, ki sem ga zastavila vzgojiteljicam, sem se osredotočila na to, kaj otroci v dejavnostih pridobijo. Vzgojiteljice so v svojih odgovorih povedale, da otroci pridobijo predvsem pomembne izkušnje, ki jim predstavljajo spodbudo za nadaljnje raziskovanje.

Pridobijo tudi razširjeno znanje. Med drugim tudi sposobnost opazovanja, veselje in radovednost do rastlin ter občutek do rastlin. Oblikujejo si predstave o rastlinah, čut za varovanje okolja in spoštljiv odnos do narave/rastlin. Pridobijo zavedanje pomembnosti rastlin za nas, za okolje in naš planet. Vzgojiteljica V17 je pojasnila, da je opazila, da se otroci posledično bolje izražajo, so bolj kompetentni in samostojni. Osvojijo tudi pozitivne izkušnje, odgovornost, razgledanost ter zavedanje, da jih napačne ugotovitve vodijo v raziskovanje. Pridobijo občutek reda ter si oblikujejo povezavo med vzrokom in posledico. Vzgojiteljice so omenjale, da otroci poleg vsega naštetega razvijajo tudi zmožnost sklepanja in vrednotenja. Izoblikujejo si procese in spoštovanje do živih bitij ter se multisenzorno učijo. Pridobijo navado delavnosti, pozitivno samozavest, veselje do sodelovanja ter dela z rastlinami.

Vzgojiteljica V3 je omenila, da otroci pridobijo predvsem spoznanje vpliva rastlin kot živih bitij, spoznajo planet Zemljo in našo naravo. Spoznajo pomembnost in odvisnost živih bitij med seboj, seznanijo se s pestrostjo rastlin in kar je najpomembneje, pridobijo kulturen odnos ter skrb do vsega živega. Skrb za rastline se vzgojiteljicam zdi učinkovit začetek za razvijanje skrbi za živali, kar je dobro izpostavila vzgojiteljica V4:

»Naučijo se skrbeti za živali, rastlina se mi zdi nek dober začetek za to.« (V4)

Intervjuvanim vzgojiteljicam sem v tej kategoriji zastavila tudi vprašanje, kako utemeljujejo pomen dejavnosti z rastlinami v predšolskem obdobju. Največkrat so povedale, da so dejavnosti z rastlinami izredno pomembne zaradi stika, občutka narave, pomena, varovanja okolja ter vseh ostalih stvari, ki so jih že navedle in opisale v prejšnjih vprašanjih. Poudarile so še, da otrokom dejavnosti z rastlinami že v predšolskem obdobju ponujajo pozitivne naravoslovne izkušnje ter

- 54 -

učinke, jim razširijo obzorjain jih učijo življenja s stvarmi, ki jih obkrožajo. Z dejavnostmi se poveča tudi otrokova samozavest in radovednost ter zavest o pomembnosti varovanja okolja.

Vzgojiteljice so pojasnile, da si otroci z dejavnostmi bogatijo življenje ter znanje o rastlinah.

Vzgojiteljica V12 je trdila, da otroci preko rastlin razvijejo odgovoren in ekološki odnos do narave ter čut za njeno lepoto. Glavna naloga vzgojiteljev, ki so jo vzgojiteljice izpostavile, je, da otroke naučijo skrbeti za rastline. Vzgojitelji se morajo zavedati, da je pomembno, da otrokom prenesejo koristne informacije, izkušnje z rastlinami ter sočuten odnos do rastlin.

»Otroci se morajo zavedati, da je narava naša najboljša učiteljica in naša naloga je, da jim to z možnostjo njihove lastne aktivnosti, raziskovanja tudi pokažemo, ponudimo.« (V9)

Izpostavile so tudi, da rastline ponujajo veliko različnih možnosti za raziskovanje, zato so dejavnosti z rastlinami v vrtcu dobrodošle, poučne in pomembne. To zavedanje morajo otroci pridobiti že v predšolskem obdobju. Intervjuvane vzgojiteljice priporočajo, da se dejavnosti pojavljajo tako v vsakodnevnem omenjanju kot v različnih tematskih sklopih. Nekatere izmed vzgojiteljic pa opažajo, da so dejavnosti z rastlinami pri ostalih sodelavcih zapostavljene oziroma premalokrat načrtovane. Intervjuvane vzgojiteljice zato dejavnosti z rastlinami še toliko bolj postavljajo v ospredje, saj z njimi spodbudijo tudi ostale sodelavce. Povedale so, da razloga za zapostavljanje teh dejavnosti ne morajo natančno določiti, vendar menijo, da imajo vzgojiteljice premalo znanja o tej temi in se te teme bojijo. Poleg tega se morda bojijo tudi tega, da otroci vsebin o rastlinah ne bodo razumeli, zato se teh dejavnosti izogibajo. Prav to je izpostavila tudi intervjuvanka V7:

»Velikokrat podcenjujemo otroke in jim določenih vsebin ne predstavljamo, češ, da jih ne bodo razumeli/so za njih pretežke. Če pa se jim neko stvar predstavi že v otroštvu, jo lahko kot posamezniki gradijo čez celotno življenje in jo prenašajo tudi naprej na svoje vrstnike. Tako

lahko že posameznik veliko pripomore k ustvarjanju boljšega okolja.« (V7)

Za zaključek sem vsem vzgojiteljicam postavila še vprašanje, s katerim sem se navezala na različne ideje ali nasvete vzgojiteljic o tem, kako bi v vrtcu še lahko povečali seznanjanje otrok z rastlinami. Vzgojiteljice so predstavile kar nekaj idej. Povedale so, da bi lahko v knjižnicah razširili ponudbo slikanic na temo rastlin, ker menijo, da jih primanjkuje. Intervjuvanke trdijo, da bi lahko obiskali različne vrtnarije, cvetličarje, si ogledali arboretum, botanični vrt, zeliščni vrt ter kmetijo. Lahko bi izdelali različne cvetlične grede, pripravili kotičke na temo rastlin (primer:

prodaja zelenjave/sadja/rož), pripravili zeliščne vrtove in manj poznane zeliščne čaje. V večji meri pa bi morali tudi vključevali rastline v vsakodnevno rutino, na primer vsakodnevno bivanje

- 55 -

v naravi in spoznavanje rastlin v njej. Vzgojiteljica V21 je predlagala, da bi lahko sodelovali v različnih projektih društev za (zdravilne) rastline.

Prav ta vzgojiteljica je tudi izpostavila: »Pri nas imamo v vrtcu vrtnarski krožek. Otroci sami skrbijo za gredice z zelišči, zelenjavo … « (V21)

Nekatere intervjuvane vzgojiteljice so odvrnile, da bi lahko spoznavali okoljske poklice: čebelar, kmet, vrtnar ter botanik, ki bi jih lahko povezali s temo rastlin oziroma bi v vrtce povabili strokovnjake s tega področja. Zelo pomembno pa se jim zdi tudi to, da bi seznanjanje otrok z rastlinami lahko povečali z več načrtovanimi dejavnostmi. Kot primer je V16 navedla:

»Lahko bi izdelali herbarij, terarij za živali z rastlinami, ali akvarij, v katerem lahko otroci opazujejo sožitje živali in rastlin.« (V16)

Vzgojiteljica V5 je pojasnila, da bi se morali v vrtcu bolj posvetiti vzgoji rastlin za pripravo hrane, da bi otroci na primer narezali korenček za malico ali pripravili solato za kosilo. Poudarek bi torej namenili tudi opravilom na vrtu in pridelkom z vrta. Pomembno se ji zdi tudi to, da ideje za dejavnosti pridobimo iz otrok, ki nam pokažejo smer in interes za dejavnosti.

Za konec bi izpostavila še eno pomembno stvar. Vzgojiteljica V9 je povedala, da se ji vloga, razgledanost, izobraženost, podpora ter interes strokovnih delavcev, vodstva vrtca ter predvsem vzgojiteljev na področju narave zdi ključna pri kakršnemkoli začetku seznanjanja otrok z rastlinami:

»Prepričana sem, da smo strokovni delavci tisti, ki smo dolžni seznanjati otroke s temi vsebinami. Suvereno se lahko odločamo, kaj in kako bomo otrokom posredovali vsebine. Pri

izbiri nam je v veliko podporo tudi vodstvo vrtca.« (V9)

4. RAZPRAVA

Z analizo intervjujev sem ugotovila, da vzgojiteljice razmeroma dobro poznajo priporočila Kurikuluma za vrtce. Sklenem lahko, da vzgojiteljicam kurikul predstavlja izhodišče, oporo ter jim nudi iztočnice za delo. Kurikul vzgojiteljice vključujejo na podlagi želj in pobud otrok, glede na tematske sklope, različne situacije in namen, ki ga želijo doseči. Rezultati kažejo, da vzgojiteljice s pomočjo kurikula načrtujejo različne dejavnosti z rastlinami in se osredotočajo na zapisane cilje v njem.Cilje tudi samostojno oblikujejo, jih povezujejo z zapisanimi primeri dejavnosti ter dopolnjujejo z lastnimi idejami.

- 56 -

Kurikulum za vrtce torej vključuje cilje in primere dejavnosti, ki vzgojiteljice vodijo do spoznanj, da otrok naravo razume celostno, se aktivno uči ter se razvija v konkretnem stiku z njo (Bahovec in sod., 1999). Ugotovila sem, da večini vzgojiteljic kurikul ne omogoča poglabljanja vsebin o rastlinah, saj menijo, da so rastline v kurikulu definirane preveč ozko, le kot živa narava oziroma so predstavljenele kot okvir za delo. Ideje za različne vsebine o rastlinah zato poiščejo v strokovni literaturi o rastlinah in izhajajo iz sebe, svoje iznajdljivosti in fleksibilnosti, iz otrok ter iz vsega, kar jim ponuja narava. Čeprav nekaterim vzgojiteljicam kurikulum vseeno omogoča poglabljanje vsebin o rastlinah, lahko ugotovim, da se na to osredotočijo le na začetku načrtovanja, kjer poglabljajo predvsem cilje, ki so v kurikulu zasnovani dovolj široko, da jih lahko prilagajajo in spreminjajo. Nato pa vsebine prav tako poglabljajo s pomočjo drugih vsebin ter literature. S pridobljenimi rezultati lahko pridem do zaključka, da vzgojiteljice Kurikulum za vrtce vključujejo tako na praktični kot teoretični ravni. Ker kurikulum poudarja pomembno vlogo odkrivanja in spoznavanja rastlin v vrtcu ter seznanjanja z njihovimi procesi in značilnostmi, je še toliko bolj pomembno, da ti dve ravni povežemo med seboj (Bahovec in sod., 1999).Ugotovila sem, da vzgojiteljicam glavne specifike rastlin na podlagi drugih dejavnosti, ki jih s področja narave še lahko vključujejo, predstavljajo različne priložnosti za raziskovanje.

Rastline imajo svojevrsten način življenja, zato nam ponujajo veliko možnosti za njihovo skrb, spoznavanje in soobivanje. Dajejo nam različne možnosti za aktivno raziskovanje procesov ter njihove vsestranske vloge, ki jo lahko povežemo tudi z ostalimi kurikularnimi področji.

Kot omenja Krnel (2001), sem tudi v svoji raziskavi odkrila, da je vzgojiteljicam izredno pomembno, da že predšolske otroke soočajo z rastlinami, saj se zavedajo, da so rastline del našega življenja in nam ga hkrati tudi omogočajo. Ključno je, da otrokom pripravljajo tako načrtovane kot nenačrtovane izkušnje z rastlinami, s katerimi si otroci oblikujejo spoznanja, znanja, pridobivajo odgovornost, naklonjenost, spoštljiv odnos in skrb za rastline, naravo ter celotno družbo.Začetnemu naravoslovju v vrtcu je torej po mnenju vzgojiteljic že v zgodnjem otroštvu potrebno nameniti dovolj pozornosti. Tudi Ferbar (1992) mu pripisuje pomembno vrednost in poudarja, da naj dejavnosti temeljijo na izkustvenem učenjem in predvsem igri.

Iz rezultatov intervjujev lahko sklepam tudi, da vzgojiteljice poznajo otrokovo znanje o rastlinah oziroma vedo, kakšne so njihove predstave o rastlinah. Le te se razlikujejo glede na starostno skupino, razvoj otrok, okolja, iz katerega prihajajo, ter izkušenj, ki jih otroci z rastlinami že imajo. Na podlagi tega lahko pridem do zaključka, da si mlajši otroci rastline predstavljajo bolj abstraktno in imajo o rastlinah večinoma ožje ter pomanjkljive predstave, ali pa teh sploh še nimajo izoblikovanih. Nekateri mlajši otroci rastline opazijo in za njih pokažejo

- 57 -

zanimanje ter s svojimi čutili raziskujejo predvsem rože, ostalih rastlin večina mlajših otrok še ne omenja. Ravno nasprotno pa je pri starejših otrocih, kar potrjuje, da s starostjo mišljenje in znanje otrok o rastlinah napreduje in se počasi oblikuje. Vedeti moramo, da se to od otroka do otroka razlikuje, ampak kot sem ugotovila, je s starostjo in razvojem že vidnejši napredek.

Zaključim lahko, da imajo otroci usvojene tako napačne kot pravilne predstave o rastlinah. Tako Ferbar (1992) kot tudi Krnel (2001) menita, da je pomembno, da si otroci v predšolskem obdobju oblikujejo različne izkušnje in pridobivajo znanje o rastlinah ter se soočajo tako z napačnimi kot pravilnimi predstavami. S pomočjo strokovnih delavcev morajo na njih gradititer skupaj oblikovati pravilnaspoznanja o rastlinah. Tipične napačne predstave otrok izvirajo predvsem iz pomanjkanja izkušenj z rastlinami, kar sem ugotovila tudi iz svojih intervjujev. Poleg tega sem opazila, da na predstave otrok o rastlinah pomembno vpliva znanje, ki ga imajo vzgojiteljice o rastlinah in ga otrokom nato posredujejo. Znanje vzgojiteljic o rastlinah sem razbrala iz pogovorov oziroma odgovorov, ki so mi jih posredovale, kar pa izpostavljata tudi Dolenc-Orbanič in Batelli (2012), ki menita, da predvsem nerazumljive razlage in pomanjkanje vzgojiteljevega znanja o rastlinah vodi do napačnih predstav, ki jih otroci osvojijo.

Nekateri otroci namreč mislijo, da so rastline vse, kar je zeleno, majhno, cvetoče, da se ne gibajo, niso žive, hkrati pa posledično ne poznajo bioloških procesov pri rastlinah. Kot so zapisali Bahovec in sod. (1999), so napačne predstave izhodišče za načrtovanje novih izkušenj, ki vodijo k pravilnim oziroma dovršenim predstavam. Med pravilne predstave lahko glede na rezultate razvrstim, da starejši otroci vedo, da rastline rastejo, se lahko posušijo, se razvijajo, da se prehranjujejo, da nekatere lahko uživamo, da imajo različne barvne cvetove, ki jih oprašujejo žuželke.Poznajo tudi glavne dele rastline, nekateri pa poznajo tudi vlogo kisika, svetlobe in vode pri rastlinah.Znajo našteti vrste rastlin, s katerimi se srečujejo in njihove življenjske potrebe.

Tudi avtorja Stavy in Wax (1987) sta raziskovala razlike v znanju o rastlinah glede na starost otrok. Prav tako sta ugotovila, da otroci rastline najprej razvrščajo v povezavi z logičnim razmišljanjem, s starostjo pa se procent nepravilnih predstav o rastlinah že vidnozmanjšuje.

Poudarjata tudi (prav tam), da se očitna razlika v vseh starostnih skupinah izkaže tudi pri uvrščanju rastlin med žive organizme ter razumevanju bioloških kriterijev. Slednje je razvidno tudi iz moje raziskave, kjer sem ugotovila, da le malo vzgojiteljic poudarja, da otroci vidijo ustrezno povezavo rastlin z biološkimi kriteriji. Tudi raziskava Gatt idr. (2007), v kateri so raziskovali malteško otroško znanje o rastlinah, potrjuje rezultate moje raziskave, da se znanje o rastlinah s starostjo razširi, vendar je pomembno, da vzgojitelji otrokom omogočijo več

- 58 -

priložnosti za učenje in poudarek dajejo predvsem vrstam in značilnostim rastlin, ki so bistvenega pomena za njihovo razgledanost o rastlinah.

S pomočjo odgovorov sem odkrila, da vzgojiteljice z dejavnostmi v povezavi z rastlinami želijo spremeniti otroško miselnost, da niso samo rože tiste rastline, ki imajo cvetove in liste. Prav to navaja Bianchi (2000), ki poudarja, da imajo otroci izoblikovane trdne predstave o rastlinah, kar pomeni, da v kolikor opazijo rastlino brez cveta trdijo, da to ni rastlina. Intervjuvane vzgojiteljice tako želijo z direktnim stikom v okolju otrokom rastline približati na njim zanimiv in razumljiv način ter to miselnost spremeniti. V pogovorih z vzgojiteljicami sem izvedela, da si prizadevajo, da pri učenju o rastlinah podpirajo samostojnost otrok, da otroci sami razmišljajo ter raziskujejo.Vzgojiteljice jim vnaprej ne dajejo pravilnih odgovorov in rešitev, ampak želijo, da otroci do njih pridejo samostojno, na različne načine ter s poudarkom na izkustvenem učenju in učenju preko čutil. To poudarjajo tudi Bahovec in sod. (1999), ki pravijo, da morajo vzgojitelji otrokom omogočiti dovolj časa in možnosti, da z vsemi čutili zaznavajo vse značilnosti narave.

Ne glede na to, na kaj se želijo pri rastlinah vzgojiteljice osredotočiti, je pomembno, da to otrokom približajo na njim primeren in razvojno ustrezen način. Na podlagi tega sem ugotovila, da vzgojiteljice dejavnosti z rastlinami vedno načrtujejo postopoma, z mislijo na otroke, jasno začrtanimi cilji ter razumljivo vsebino, hkrati pa stremijo k temu, da otroci nadgrajujejo znanje s poudarkom na izkustvenem učenju. Domnevam, da vzgojiteljice otrokom omogočajo dovolj časa in priložnosti za raziskovanje rastlin od njim znanega do neznanega. Ugotovila pa sem tudi, da otroci ob besedi rastlina najpogosteje pomislijo na »rožo«. Kot je ugotovil že Krnel (2007), ko je raziskoval razvrščanje rastlin, sem tudi v moji raziskavi prišla do ugotovitve, da otroci mislijo, da so rastline samo rože. Ker pa so bile v moji raziskavi zastopane tudi druge asociacije, se torej ponovno izkaže, da se otroci razlikujejo v znanju in izkušnjah na področju rastlin. Tudi Tunnicliffe (2001) je v svoji raziskavi prišla do zaključka, da se otroci najprej zaradi pomanjkanja izkušenj z rastlinami osredotočajo na vidne funkcije. V kolikor imena rastline ne poznajo, jo poimenujejo kar roža ali rastlina, v čemer pa ponovno vidim povezavo z rezultati moje raziskave.

Ugotovila sem tudi, da vzgojiteljice v dejavnostih z rastlinami uporabljajo različne pedagoške pristope in metode dela. Zavzemajo se, da različne metode uporabljajo predvsem v naravnem okolju, kjer otroci lahko vidijo/opazijo, se o stvareh prepričajo, poleg tega pa jih okolje že samo po sebi spodbudi k raziskovanju. Ob uporabi različnih metod dela vzgojiteljice v dejavnostih uporabljajo tudi raznovrstne in pestre pripomočke, ker menijo, da so vsi pripomočki dobrodošla

- 59 -

popestritev in ustrezno učno sredstvo za seznanjanje otrok z rastlinami. Za raziskovanje nekaterih rastlin namreč potrebujemo različne pripomočke, nekatere rastline pa lahko opazujemo že samo s prostim očesom. Ugotovila sem, da so vzgojiteljice pri tem ponovno poudarjale samostojnost ter aktivnost otrok v celotnem procesu učenja, kjer otroci s pripomočki sami raziskujejo konkretne rastline, iščejo vzroke in posledice ter razvijajo svoje mišljenje. Aktivno učenje otrok v različnih okoljih zagovarja tudi Labinowicz (2010), ki prav tako potrjuje, da se razvoj mišljenja, v mojem primeru o rastlinah, od otroka do otroka razlikuje in zahteva določen čas. Tako metode kot pripomočke in pristope dela na tem področju vzgojiteljice prilagajajo glede na dejavnosti in razvoj otrok. Ugotovila sem, da je vzgojiteljicam ključno, da uporabljajo individualni pristop, pristop postopnosti ter pristope prehajanja od lažjega k težjemu in od znanega k neznanemu.

V dejavnosti pristopijo na otrokom zanimiv in razvojno spodbuden način. Rezultati dokazujejo, da vzgojiteljice skozi dejavnosti povezujejo teorijo in prakso ter si želijo, da otroci napačne predstave o rastlinah preoblikujejo v pravilne ter svoje znanje še poglobijo. Ugotovila sem tudi, da se vzgojiteljice strinjajo o pomembnosti vključevanja tem o rastlinah tako priložnostno, spontano in tudi načrtovano v dnevno rutino. Intervjuvanke se zavedajo, da so one tiste, ki imajo pri vsem tem pomembno vlogo. Otroke v dejavnostih spodbujajo in jim zastavljajo predvsem odprta vprašanja, s katerimi širijo njihovo razmišljanje ter jih spodbujajo k iskanju novih rešitev in idej. O pomembnosti odprtih in produktivnih vprašanj je pisala tudi Petek (2003), ki je prav tako ugotovila, da le z odprtimi vprašanji vzgojitelji otroke smiselno ter kakovostno vodijo v njihovem razumevanju.

Rezultati dokazujejo, da vzgojiteljice povrhu vsega tudi preverjajo in ugotavljajo ideje, ki so jih izvedle v povezavi z rastlinami oziroma poznajo vpliv dejavnosti z rastlinami na otroke.

To sem ugotovila iz pogovorov z vzgojiteljicami, saj se vse zavzemajo, da dejavnosti z rastlinami na otroke vplivajo sproščeno, pozitivno, jim širijo obzorja, z njimi pridobivajo

To sem ugotovila iz pogovorov z vzgojiteljicami, saj se vse zavzemajo, da dejavnosti z rastlinami na otroke vplivajo sproščeno, pozitivno, jim širijo obzorja, z njimi pridobivajo