Poznavanje priporočil kurikuluma za vrtce

Vzgojiteljice sem najprej spraševala o izhodišču, ki jim ga kurikul nudi pri dejavnostih z rastlinami. Kurikulum so opredelile kot nacionalni dokument, v katerem tematiko o rastlinah najdejo v področju narave. Vzgojiteljice so povedale, da Kurikulum za vrtce uporabljajo vsakodnevno. Kurikul jim predstavlja izhodišče, iztočnico idej ter zamisli, podlago, temelj, vodilo in ˝ogledalo˝ ter jim podaja smernice in strokovno osnovo za delo. Izpostavile so tudi, da jim je kurikul vodilo za uporabo različnih učnih pripomočkov, za izbiro metod dela in načrtovanje dejavnosti ter ciljev v vrtcu. Na nek način jim daje tudi pomembno oporo in široke možnosti, iz katerih izhajajo.

»Za iztočnico zamisli, idej, smeri, poteka dela, za postopno in poglobljeno spoznavanje, razumevanje in dolgotrajnejše pomnenje pridobljenih spoznanj, znanj. Kot vodilo pristopa k okoljski vzgoji v tem primeru spoznavanju rastlin na različnem terenu (vrtec, domače okolje …).

In kako pomembno je znanje iz narave.« (V3)

»Za preizkušanje različnih načinov dela in navsezadnje izvajanja dejavnosti. Ker je s področja narave pomembno pridobivati različne izkušnje, je kurikul podlaga tudi za to, da otrokom pojme/stvari/vsebine predstavimo celostno. Pomembno je, da otroke že zgodaj seznanimo s pristopom okoljske vzgoje – tu pridejo v poštev tudi rastline (npr. skrb za njih, omogočanje ugodnega načina življenja oz. dejavnikov, ki vplivajo na njihovo rast, na ta način spoznava tudi

lepoto narave, razmišlja o vzrokih in posledicah, je do njih obziren …).« (V7)

Vse vzgojiteljice torej omenjajo, da se v kurikulu osredotočijo predvsem na primere dejavnosti in cilje, ki so zapisani v njem. Vsi ti primeri dejavnosti in cilji jim predstavljajo zgled, strokovno

- 30 -

oporo ter jim pomagajo že takoj na začetku načrtovanja dejavnosti. Večina vzgojiteljic je poudarila, da si na podlagi že napisanih dejavnosti izmislijo še svoje, pri čimer pa so pozorne, da so le te v skladu z zapisanimi cilji. Pri načrtovanju dejavnosti z rastlinami so vzgojiteljice pozorne na različne vidike, predvsem na starostno skupino otrok, na njihove sposobnosti, razvojno stopnjo, pobude, želje ter interes otrok. S pomočjo kurikula se osredotočijo predvsem na spoznavanje ter delovanje rastlin, kasneje tudi na pomen rastlin za nas in naše okolje ter na spoštovanje ter spoznavanje žive in nežive narave. Velik pomen pripisujejo tudi skrbi za okolje ter soočanju s procesi živih bitij. Vzgojiteljica V12 je pojasnila, da se ji ideje za pristop k okoljski vzgoji zapisane v kurikulu zdijo ustrezne in jo hkrati usmerjajo, da tudi z lastnim zgledom in aktivnostmi vpliva na otroke. S tem otroci spoznajo, kako pomemben je pomen življenja in skrb za naše okolje. Poleg tega pa je poudarila:

»S tem si otroci na nek način oblikujejo tudi vrednote.« (V12)

Med drugim je intervjuvana vzgojiteljica V9 pojasnila, da je veliko odvisno tudi od interesa posamezne vzgojiteljice. Če je vzgojiteljica odprta za vsebine povezane z rastlinami in ima rada naravo, bo posledično več poudarka namenila dejavnostim z rastlinami in jih posledično pogosto (vsakodnevno) vključevala v vzgojno-izobraževalno delo.

Ko sem vzgojiteljice vprašala, kako kurikul vključujejo v dejavnosti z rastlinami, so bili njihovi odgovori ponovno zelo podobni. Večina vzgojiteljic je največkrat izpostavila, da kurikul v dejavnosti z rastlinami vključujejo na teoretični in praktični ravni, skozi celosten pristop ter v povezavi z drugimi področji. Področje narave povežejo s področjem matematike, kjer otroci rastline lahko štejejo. Pomembna jim je tudi povezava s področjem jezika, kjer otroci na primer poimenujejo dele rastline. Poleg zgoraj naštetih področij so vzgojiteljice izpostavile še področje gibanja, za katerega menijo, da je v tesni povezavi z naravo.

Vzgojiteljice si v kurikulu najprej izberejo cilje (globalne in operativne) in si nato glede na zastavljene cilje pomagajo še z zapisanimi primeri dejavnosti, ki jih sproti dopolnjujejo in nadgrajujejo še s svojimi idejami ter zamislimi:

»Iz kurikula predvsem črpam navdih in pa tudi cilje. Nekako primere dejavnosti, ki so zapisani v njem, poskušam realizirati. Včasih pa se dejavnosti sama domislim in jo potem s pomočjo

kurikula še bolj nadgradim.« (V15)

- 31 -

Le dve izmed vseh vzgojiteljic sta poleg tega povedali, da sledita tudi načelom kurikula. Vse to intervjuvanim vzgojiteljicam predstavlja spodbudo za delo in jim omogoča več možnih poti za uresničevanje ciljev. Vzgojiteljica V5 je to pojasnila tako:

»Iz kurikuluma uresničujem predlagane cilje in vsebine, ki se navezujejo na rastline. Za uresničitev teh ciljev je možnih več poti oziroma jih lahko uresničujem z različnimi dejavnostmi.

Pri izvajanju dejavnosti so nam vedno vodilo tudi načela kurikuluma.« (V5)

Nekatere so povedale, da kurikul vključujejo preko konkretnega materiala, konkretnih rastlin v igralnici, v naravi, v okolici vrtca ter bližnji okolici. Vključujejo ga tudi glede na namen, različne situacije, tematske sklope, želje ter pobude otrok, aktualne dogodke, poskuse ... Vse to potrjuje odgovor intervjuvanke V7:

»Kurikul v svoje dejavnosti vključujem praktično skoraj vedno in ni pomembno, kje jo izvajam;

naj bo to igralnica ali zunanji prostor (vrtec nam omogoča veliko igrišče in gozd, ki je v neposredni bližini). Je podlaga za izvajanje različnih tematik in tudi poskusov (sajenje fižola/trave, beleženje zalivanja določene rastline, urejanje okrasnih korit na vrtu pred igralnico

…).« (V7)

Z intervjuvankami sem se pogovarjala tudi o tem, ali jim kurikul omogoča poglabljanje vsebin o rastlinah terkako jim pomaga pri poglabljanju vsebin z rastlinami. Ugotovila sem, da več kot polovici vzgojiteljic kurikul ne omogoča poglabljanja vsebin o rastlinah. Le te so izpostavile, da so rastline v kurikulu definirane s pomočjo različnih smernic oziroma ciljev, iz katerih izhajajo in vzgojiteljicam predstavljajo le napotke oziroma okvir za delo.

Kurikul jim podaja torej le ideje, ki jih lahko nato v okviru otrokovih zmožnosti in na njim primeren način avtonomno razširijo ter poglobijo. Nacionalni dokument jih tudi opominja, na kaj naj otroke spodbudijo pri dejavnostih z rastlinami. Na primer navaja, da naj otroci opazujejo razlike in podobnosti med rastlinami, primerjajo rastline med seboj in opazujejo procese, ki potekajo pri rastlinah. Ne smemo pa pozabiti tudi na medpodročno povezovanje rastlin ...

Vzgojiteljica V2 je poudarila, da so po njenem mnenju rastline v kurikulu opredeljene premalo poglobljeno, le v sklopu žive narave, zato ji kurikul posledično ne omogoča poglabljanja vsebin.

Vzgojiteljice so pojasnile, da zato vsebine in znanje o rastlinah poleg kurikula pridobivajo še na druge načine. Obiščejo knjižnico, kjer poiščejo primerno gradivo/literaturo, si ogledajo oddaje/filme/prispevke na temo rastlin, preberejo Priročnik h Kurikulumu, različne članke ali pa vsebine pridobijo z neposrednim opazovanjem rastlin v naravi ter lastnimi aktivnostmi v naravi.

- 32 -

Prav to je omenila tudi vzgojiteljica V15, ki je povedala, da ne mora potrditi, da ji kurikul ponuja poglobljene vsebine o rastlinah, zato se pri načrtovanju teh vsebin poslužuje različne strokovne literature o rastlinah ter na podlagi tega dokončno načrtuje vsebine. Vedno pa izhaja iz otrok in dodatno pomoč poišče pri ostalih strokovnih delavcih:

»Ne morem potrditi, da mi kurikul ponuja res poglobljene vsebine o rastlinah. Iz njega prejemam torej okvirne ideje, morda nadgradnje idej ter seveda cilje. Da pa dejavnosti res dokončno načrtujem, posegam še po kakšni drugi strokovni literaturi o rastlinah in se posvetujem tudi z

ostalimi strokovnimi delavkami. Predvsem pa imam vedno v mislih otroke, njihove razvojne zmožnosti in ideje, ki jih včasih sami namignejo.« (V15)

Vzgojiteljica V4 je tudi omenila, da kurikul sporoča le, kaj naj bi v povezavi z rastlinami spoznali otroci, ne poglablja pa znanja odraslih. Zato je vzgojiteljica V22 poudarila, da je pri vsebinah o rastlinah pomembna iznajdljivost in fleksibilnost odraslih. Otrokom je potrebno na zanimiv ter njim primeren, prilagojen in poučen način prikazati vse te vsebine.

Poudarila je:

»Menim, da mi kurikul ne omogoča poglobljenega znanja o rastlinah, saj je vse zapisano kot okvir, ki nam daje oporo. Naloga vzgojiteljev je, da prilagodimo dejavnost otrokom in njihovim

razvojnim in individualnim značilnostim ob upoštevanju njihovega predznanja, želja in interesov.« (V22)

Nekaterim intervjuvanim vzgojiteljicam pa kurikul vseeno v dovolj velikem obsegu omogoča poglabljanje vsebin o rastlinah. Povedale so, da jih kurikul ne omejuje in je široko zasnovan dokument. Nudi jim tudi dovolj svobode za poglabljanje vsebin o rastlinah. Ena izmed njih je povedala, da ji je poglabljanje vsebin blizu, saj je na področju rastlin zelo suverena in vešča, hkrati pa ji tudi kurikulum ponuja cilje in zapisane dejavnosti, ki se med seboj povezujejo. Na to povezavo so se navezale tudi druge vzgojiteljice, ki menijo, da so v kurikulu cilji široko zastavljeni in tako omogočajo, da vsebine prilagajajo svoji skupini ter si na podlagi tega izmislijo svoje dejavnosti, ki ustrezajo njim in otrokom. Vzgojiteljica V9 je izpostavila konkreten primer poglabljanja vsebin o rastlinah. Izpostavila je, da ji kurikul pomaga že na samem začetku načrtovanja, nato pa je veliko odvisno od načrtovanja, nadgrajevanja, poglobitve ter širjenja vsebine ter povezovanja z vzgojnimi področji. Kor primer je omenila:

»Ko sem načrtovala dejavnosti o vsebinah rastlin, sem se odpravila v knjižnico, kjer sem najprej pregledala strokovno gradivo. Nato smo se z otroki pogovorili, kaj bomo raziskovali, delali ...

- 33 -

Menim, da moramo stvar, ki jo podajamo, prej dobro poznati, da smo potem bolj suvereni in podajamo prave informacije v zvezi s temo.« (V9)

Le eni vzgojiteljici pa poglabljanje vsebin o rastlinah kurikulum omogoča le delno. Vzgojiteljica je svojo odločitev pojasnila v smeri, da v večji meri izhaja iz same sebe, otrok, iz izkušenj iz narave in različne literature:

»Ne ravno, le bežno. Prav ideje oziroma vsebine dobim iz same sebe, z opazovanjem narave, sprehodi, izleti, iz literature, posebnih oddaj.« (V3)

Z vzgojiteljicami smo se pogovarjale tudi o tem, katera je glavna specifika rastlin na podlagi drugih dejavnosti, ki jih iz področja narave še lahko vključujejo.

Kot glavne specifike rastlin so izpostavile naslednje: soobivanje z rastlinami, skrb za rastline, skrb zase, učenje o delih rastline, rast in razvoj rastlin, rastline v prehrani, rastline v različnih letnih časih; kjer otroci pridobijo časovno predstavo oziroma zaporedje rasti. Omenile so tudi svojevrsten način življenja rastlin (živijo, odmirajo, rastejo, se razmnožujejo, so pomembne za ostala živa bitja (človeka, živali …)), imajo poseben življenjski cikel, čistijo zrak, so hrana človeku in živalim ter proizvajajo kisik, ki ga potrebujemo za dihanje ter preživetje. Rastline so vsestransko uporabne, saj jih lahko povežemo z vsemi kurikularnimi področji (gibanje: gibanje rastlin, jezik: spoznavanje novih pojmov, matematika: razvrščanje rastlin, umetnost: ustvarjanje z rastlinami, družba: prehrana in kuhanje). Vzgojiteljica V5 je kot glavno specifiko izpostavila izkustveno učenje, ki ima v vseh dejavnostih še kako pomembno vlogo in vpliv na otroke:

»Glavna specifika rastlin je, da dejavnosti, ki jih izvajamo, temeljijo na izkustvih, na konkretni ravni. Dejavnosti z rastlinami povezujemo s prehrano, zdravo prehrano, okoljem, živalmi,

ljudmi, ob različnih praznovanjih: dekoracije z rastlinjem, pogostitve ₋čajanke …« (V5) Nekatere vzgojiteljice pa kot glavno specifiko rastlin poudarjajo predvsem povezavo rastlin z živalmi, ki so na nek način otrokom tudi bolj blizu. Otroci se bolj zanimajo za živali in imajo o njih že določeno predznanje ter izkušnje, o rastlinah pa jim le tega primanjkuje, zato se vzgojiteljicam zdi smiselno, da rastline najprej povezujejo z živalmi in človekom. Ena izmed vzgojiteljic, ki je zagovarjala prav to, je povedala, da imajo v vrtcu na voljo naravoslovno sobo, kjer prebivajo živali in rastline. V njej lahko dobro povežejo, opazujejo in primerjajo med seboj rastline in živali ter tako spremljajo rast in vse pogoje, ki jih živa bitja potrebujejo.

Dejavnosti in vsebine z rastlinami so zelo široke, zato so vzgojiteljice mnenja, da lahko prav vse aktivnosti nadgradimo in povežemo med seboj. Vzgojiteljice so enotnega mnenja, da naj vse

- 34 -

opisane specifike rastlin otroci postopoma spoznavajo in ugotavljajo, kako pomemben in svojevrsten del narave so. Ena izmed prednosti dejavnosti z rastlinami, ki so jo navedle vzgojiteljice, je tudi v tem, da so rastline povsod okoli nas, zato je še toliko bolj pomembno, da se z njimi ukvarjamo ter jim namenjamo pozornost. Naslednjo prednost pred drugimi področji vidijo v tem, da otroci s spoznavanjem in doživljanjem rastlin razvijajo in ustvarjajo spoštljiv, odgovoren ter pozitiven odnos do rastlin in celotne narave.

V tej kategoriji sem vzgojiteljice za konec spraševala še, zakaj se jim zdi pomembno, da že predšolske otroke soočamo z delovanjem, skrbjo za rastline in srečanjem z njimi. Največkrat so vzgojiteljice izpostavile, da so rastline del našega življenja in nam ga omogočajo, da nas rastline obdajajo in smo z njimi v vsakodnevnem stiku, zato je vsekakor pomembno, da že predšolske otroke soočamo z rastlinami. Otroci si ob raziskovanju rastlin namreč privzgojijo spoštljiv odnos do rastlin, lažje razumejo krog narave, opazujejo delovanje in cikel rasti rastlin, učijo se odgovornosti, delovnih navad ter varnega in spoštljivega ravnanja z rastlinami.

Oblikujejo si nove poglede in spoznanja na življenje ter pridobivajo pomembno osnovo za njihov odnos do celotne družbe. Otroci se učijo tudi raziskovanja in strategij mišljenja, razvijajo sposobnost povezovanja ter dojemanja dogodkov. Na primer spoznajo, da v kolikor rastlin ne zalivamo, lahko ovenijo. Vzgojiteljicam je pomembno predvsem to, da otroci najprej razumejo in pridobijo določene osnove, na primer kako raste korenje, roža, drevo … in jih kasneje nadgrajujejo, utrjujejo. Ena izmed vzgojiteljic je poudarila, da lahko vse te procese in načine dela, znanja ter spoznanja nato prenesemo tudi na odnose z ljudmi, ki pa so danes izrednega pomena. Poleg tega je večina vzgojiteljic trdila, da je pomembno, da smo otrokom zgled, da jim ponujamo posredne in neposredne izkušnje z rastlinami. Otroci naj pridobijo in izkusijo različne stvari, saj so v predšolskem obdobju notranje motivirani in jih okolica ter stvari v njej še kako zanimajo. Vzgojiteljice so povedale, da se otrokom znanje in predvsem izkušnje usidrajo v spomin za celo življenje. Otroci ob vsem tem pridobivajo skrb, različna spoznanja, spoštljivost, odgovornost, naklonjenost in pozitiven odnos do rastlin. Vse to otroke vestno pripelje najprej skozi predšolsko obdobje in kasneje v odraslo dobo. Zato se vzgojiteljicam zdi pomembno, da že najmlajšim prikažemo pomen rastlin za nas in naše okolje, predvsem pa to, da je naš obstoj povezan z obstojem rastlin, skrbjo za naravo in njeno lepoto. Seveda pa so vzgojiteljice enotnega mnenja, da so pri vsem tem pomembne ustrezne spodbude in njihovo strokovno znanje s tega področja. Vzgojiteljica V3 je ob tem poudarila, da je to pomemben temelj za življenje:

- 35 -

»To je trden temelj za kasnejše njihovo življenje in varen način življenja, za boljšo prihodnost človeštva.« (V3)

Večina vzgojiteljic je zagovarjala tudi, da je pomembno, da otrokom privzgojeno naivno naravoslovje spremenimo s posredovanjem ustrezne strokovne podlage o rastlinah in jih predvsem z igro in različnimi dejavnostmi sčasoma pripeljemo do strokovne miselnosti.

Izpostavile so tudi pomembnost metode opazovanja rastlin, ki otroke pripelje do tega, da opazijo svet okoli sebe. Intervjuvana vzgojiteljica V14 je tudi poudarila, da je potrebno opazovati spremembe rastlin že v predšolskem obdobju, ki pa so pri rastlinah najbolj vidne predvsem v spreminjanju letnih časov.

Ena izmed njih je pojasnila, da je v vrtcu srečevanje otrok z rastlinami in njihovo raziskovanje zelo pomembna naloga, saj otroci nimajo konkretnih izkušenj z naravo, poleg tega pa prihajajo iz različnih okolij, kar pomeni, da jim vsi starši ne dajejo enakih možnosti oziroma izkušenj z rastlinami. Izpostavila je predvsem družine v urbanih okoljih, kjer se še toliko bolj opazi pomanjkanje, saj otroci ne vedo, kako rastlina raste in kako iz nje pridobimo pridelek/hrano.

Najbolj zanimiv mi je bil pogovor z vzgojiteljico V9, ki je že na začetku izpostavila pomemben stavek: »Iz majhnega zraste veliko.« (V9)

Poudarila je, da bomo naš planet lahko zaščitili in ohranili zdravega le tako, da bomo začeli že pri najmlajših in jih spodbujali k temu, da bodo spoznali, da vsak izmed nas na svoj način s svojim odnosom do rastlin prispeva k čistemu ter zdravemu okolju. To ji predstavlja tudi glavno vodilo pri vseh dejavnostih z rastlinami:

»Če bomo naše otroke s svojim zgledom, ljubeznijo, naklonjenostjo do rastlin in narave prav vzgajali, se nam ne bo potrebno bati za obstoj našega planeta. Vemo pa, kaj se dejansko dogaja,

in prav zaradi trenutne situacije v svetu je potrebno otroke ozaveščati, da bodo spoznali, da vsa živa bitja ₋ v tem primeru rastline v okolje nekaj dajejo. Da si pridobivajo izkušnje, kako lahko

sami vplivajo na naravo in kako dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja.« (V9)