Evalvacija poučevanja izbranih vsebinskih sklopov

IV. EMPIRIČNI DEL

9. REZULTATI IN INTERPRETACIJA PODATKOV

9.1. Evalvacija poučevanja izbranih vsebinskih sklopov

Pot do znanja je predvsem v pridobivanju informacij v procesu učenja, najpomembnejše sredstvo za pridobivanje le teh pa je jezik. Vsak posameznik ima značilen način in pristop za procesiranje pridobljenih informacij, imenujemo ga kognitivni stil. Če je učenje prilagojeno učenčevim individualnim učnim stilom, je uspešnejše. Smernice za oblikovanje metodologije poučevanja na zgodnji stopnji naj bi upoštevale: intelektualni razvoj, sposobnost koncentracije, mnogočutni vnos, afektivne dejavnike, avtentičen in smiseln jezik (Čok idr., 1999). Pri načrtovanju vsebinskih sklopov smo upoštevali značilnosti in načela zgodnjega učenja matematike in angleščine ter priporočila učnih načrtov obeh predmetnih področij. Temelj za načrtovanje pa so bili oblikovani pristopi poučevanja z različnim zaporedjem kvadrantov iz matrike VJIU. Dejavnosti v posameznih vsebinskih sklopih so si sledile tako, kot je prikazano s puščicami na spodnji sliki in so podrobneje predstavljene v praktičnem delu tega magistrskega dela.

Slika 14: Zaporedja kvadrantov po matriki VJIU in prikaz izbranih matematičnih vsebin za določena zaporedja matrike VJIU

V nadaljevanju predstavljamo evalvacijo poučevanja posameznih vsebinskih sklopov po določenih vidikih. Vse evalvacije sledijo enakim vidikom. Za podrobnejšo analizo smo si izbrali vidik kvadrantov, vidik učnih in jezikovnih ciljev, vidik jezikovnega trikotnika ter vidik izbire konteksta. Učne priprave s podrobnim potekom dejavnosti so vključene v praktični del tega magistrskega dela. Vse pripadajoče priloge in preizkusi znanj pa so zaradi boljše preglednosti zbrani na koncu tega magistrskega dela. Večino didaktičnih pripomočkov in materialov, ki so bili uporabljeni pri poučevanju, smo izdelali sami, nekaj slikovnih prikazov pa smo pridobili na spletu.

Pri vsakem vsebinskem sklopu smo dali velik poudarek igri in gibanju, saj je znano, da sta za kakovostno učenje nujna učenčeva aktivnost v učnem procesu ter sodelovanje.

Med igro so morali biti učenci miselno aktivni, med delom po skupinah pa so morali tudi sodelovati.

EVALVACIJA POUČEVANJA 1. VSEBINSKEGA SKLOPA: NARAVNA ŠTEVILA DO 20

VIDIK KVADRANTOV

Z zaporedjem kvadrantov matrike VJIU (od 2., 3., 1. do 4.) smo morali kognitivne zahteve postaviti visoko že na začetku učne ure. Glede na to, da so matematični pojmi o naravnih številih do 20 že dobro usvojeni, je bil to kar precejšen izziv, saj v uvodnem delu učnih ur še nismo smeli uporabljati veliko tujega jezika. Odločili smo se, da vsebinski sklop začnemo z iskanjem izgubljenih znakov za seštevanje in odštevanje v računih. Učence smo tako seznanili z vsebino in zadostili kriterijem 2. kvadranta matrike VJIU. Na začetek druge učne ure pa smo zaradi zahtev po nizkih jezikovnih ravneh vključili preprost jezik (poimenovanja za števila od 10 do 20 v angleščini). V nadaljevanju učnih ur smo težavnost dejavnosti stopnjevali z dodajanjem angleškega jezika. Dejavnosti so namreč potekale v angleščini, saj smo tako poleg visokih kognitivnih zahtev vključili še visoke jezikovne zahteve. Nato je sledil preskok z visokih na nizke jezikovne in kognitivne zahteve. V tem delu učnih ur smo se ponovno srečali z izzivom, saj smo morali dejavnosti ponovno poenostaviti, da smo zadostili kriterijem matrike. Nismo pa želeli, da bi v tem delu učenci izgubili motivacijo za nadaljnje delo, ker bi bile dejavnosti zanje preveč preproste. Tako so se učenci v prvi uri igrali znano igro, ki je bila prirejena za angleščino, v drugi pa šteli vsakič hitreje od 1 do 20 ob pesmi. Za konec so morali učenci uporabiti še visoke jezikovne zahteve. V prvi učni uri so se v tem delu šele prvič seznanili z novim besediščem, v drugi pa so morali to besedišče uporabiti za štetje nazaj od 20 do 10.

Zadnjo uro, ki ni več sledila kvadrantom matrike VJIU, smo na začetku namenili ponavljanju novega besedišča. Nato so dejavnosti pred preizkusom znanja večinoma zadostile kriterijem 2. kvadranta matrike. Vsebinski sklop jezikovno ni bil preveč zahteven, zato dejavnosti iz 3. ali 4. kvadranta tu ne bi bile smiselne.

VIDIK UČNIH IN JEZIKOVNIH CILJEV

V tem vsebinskem sklopu smo veliko utrjevali računske operacije. Tako smo si lahko zastavili dovolj učnih in jezikovnih ciljev, saj zgolj z uvajanjem tujih poimenovanj za števila od 10 do 20 ne bi zadostili vsem kriterijem modela VJIU. Naravna števila do 20 so z matematičnega vidika pri drugošolcih namreč že zelo dobro usvojena. Med poučevanjem se je izkazalo, da so precej dobro usvojena tudi že števila do 20 v angleščini. Učenci namreč s štetjem in poimenovanjem števil od 10 do 20 niso imeli večjih težav, kadar so šteli po vrsti. Nekaj več napak so storili, kadar so morali razlikovati med številoma twelwe in twenty. Pa tudi pri poimenovanju števil eleven, thirteen in fifteen so potrebovali nekaj več časa. Njihova imena namreč ne implicirajo direktno, katero število smo dodali desetici, kot če na primer primerjamo števili 4 in 14 (four → fourteen). Kljub temu so učenci vse zastavljene cilje usvojili. Tudi matematične, kjer je bil poudarek na preprostih računih seštevanja in odštevanja ter računanja na pamet. O usvojenosti zastavljenih ciljev pričajo rezultati s preizkusa

znanja, kjer je izmed 14 učencev kar deset cilje v celoti doseglo, štirje pa so jih dosegli delno.

VIDIK JEZIKOVNEGA TRIKOTNIKA

Kot smo že omenili, učenci z usvajanjem novega jezika niso imeli večjih težav. Šlo je namreč za jezik (števila 10–20), ki so ga že večkrat slišali, nikoli pa jim ga še ni bilo treba zares uporabiti.

Jezik učenja Jezik za učenje Jezik med učenjem Eleven, twelve, thirteen,

Slika 15: Elementi jezikovnega trikotnika – Naravna števila do 20

Jezik učenja je učencem predstavljal izziv tam, kjer smo pričakovali. Razločevanje med številoma 12 in 20 ter pri poimenovanju števil 11, 13 in 15. Izraza za plus in minus učencem nista bila tuja, zato z njima niso imeli težav. Izraz equals pa jim je bil popolnoma nov in precej zahteven. Med učnim procesom smo ga sicer še nekajkrat omenili, a smo se zadovoljili z uporabo izraza is. Jezik za učenje so učenci že skoraj obvladali. Z vprašanjema how many in how do you say this in Slovene se namreč večkrat srečujejo. Jezik med učenjem pa je prav tako pri tem vsebinskem sklopu služil bolj kot pohvala za motivacijo.

VIDIK IZBIRE KONTEKSTA

Kontekst vsebinskega sklopa ni bil jasno določen, lahko bi rekli, da je bil umeščen v kontekst naravnih števil do 20, računskih operacij in preštevanja živali. Preko seštevanja in odštevanja smo namreč v pouk matematike uvajali novo tujejezikovno besedišče o številih ter računskih operacijah. Utrjevali smo ga tudi s preštevanjem živali na slikah. Vse dejavnosti so bile kljub rabi angleščine bolj matematično naravnane, a zaradi tega nič manj učinkovite.

EVALVACIJA POUČEVANJA 2. VSEBINSKEGA SKLOPA: LIKI VIDIK KVADRANTOV

Kognitivne in jezikovne zahteve pri tem vsebinskem sklopu prehajajo med nizkimi in visokimi. Zaporedje kvadrantov (od 2., 1., 4. do 3.) pa poskrbi, da na koncu učnih ur tako kognitivne kot jezikovne zahteve obstanejo na visokih ravneh. Na začetku učnih ur, kjer so visoke zgolj kognitivne zahteve, smo poskrbeli, da so učenci veliko odkrivali sami, tako so morali v prvi učni uri z elastiko oblikovati določene like, v drugi pa so morali te like poiskati v predmetih, ki so jih obdajali. Sledile so dejavnosti z nizkimi kognitivnimi in jezikovnimi zahtevami. Učenci so v prvi uri v sklopu teh dejavnosti urili svoj spomin, medtem ko je učiteljica skrivala slike likov, oni pa so ugotavljali, kateri lik manjka. V drugi učni uri pa so se malce sprostili z risanjem likov na hrbte sošolcev. V nadaljevanju so jezikovne zahteve prešle na višje ravni. Tu so morali učenci naenkrat začeti uporabljati tuji jezik za razreševanje učnih situacij. Prvo uro so preko razlage ob risanju spoznali poimenovanja za like in nato še sami izgovarjali njihova imena. Drugo uro pa so se že spoznali z zapisom poimenovanj likov v angleškem jeziku. Izdelali so tudi knjižico o likih. Zadnji deli učnih ur so od učencev zahtevali tako visoke jezikovne kot tudi visoke kognitivne zahteve. Za sodelovanje v dejavnostih so morali učenci poleg angleškega jezika uporabiti tudi višje miselne procese. V prvi uri so analizirali slike in v angleškem jeziku opisovali, iz koliko posameznih likov so sestavljene slike živali, v drugi pa so z lupami iskali geometrijske like v predmetih iz vsakdanjega življenja.

Dejavnosti zadnje učne ure so zadostile kriterijem iz 3. in 4. kvadranta matrike VJIU.

Učenci so v skupinah z delom po postajah aktivno ponovili znanje in se pripravili na preizkus znanja.

VIDIK UČNIH IN JEZIKOVNIH CILJEV

Tudi ta vsebinski sklop je imel nekoliko večjo težo na matematičnem področju v primerjavi z angleškim. Učenci so sicer usvojili zastavljene jezikovne cilje in z njihovim usvajanjem niso imeli večjih težav. Je bilo pa jezikovnih zahtev pri tem nekoliko manj, učenci so se pravzaprav naučili zgolj štiri nova poimenovanja za like v tujem jeziku.

Kar se tiče matematičnega področja, so bili učenci pri tem vsebinskem sklopu veliko bolj aktivni. Prepoznavali so različne oblike posameznih likov, te like iskali v predmetih okoli sebe in jih tudi prostoročno risali. Vse cilje, tako učne kot jezikovne, so učenci usvojili. Polovica vseh učencev je cilje dosegla v celoti, polovica pa delno.

VIDIK JEZIKOVNEGA TRIKOTNIKA

Glede na to, da je bilo novega besedišča v tem vsebinskem sklopu malo, je bilo pričakovati, da ga bodo učenci hitro usvojili. Predvidevanja so se uresničila. S slušnim razločevanjem skoraj ni bilo težav, nekaj težav se je pojavilo zgolj pri izgovarjavi.

Učenci so imeli namreč težave pri izgovarjavi besed square in circle. Do preizkusa znanja pa jim je te težave v večini uspelo premagati.

Jezik učenja Jezik za učenje Jezik med učenjem Shapes, a square, a

rectangle, a triangle, a circle.

This is a ______ (shape).

How many (shapes)?

What is this shape?

What colour?

I see a _____ (shape).

I see a _____ (colour) ______ (shape).

Show me a/an ________.

Make a circle.

90in dan object which looks like __________.

Spin it.

Slika 16: Elementi jezikovnega trikotnika – Liki

Kot omenjeno, učenci so jezik učenja hitro usvojili. K temu je pripomoglo tudi veliko ponavljanja besedišča in njegove rabe. Tudi jezik za učenje so učenci hitro usvojili, saj je bil načrtovan tako, da se je navezoval na že obravnavane vsebine. Vse trditve in vprašanja iz zgornje tabele učenci uporabljajo skoraj pri vsaki uri angleškega jezika.

Jezik, ki se je pojavil med učenjem, je bil za učence v večini nov. Show me, find it in spin it, zapisano od lažjega k težjemu, so učenci v večini uporabljali prvič. Z razumevanjem kljub temu niso imeli težav, saj smo navodila za dejavnosti poleg izgovarjave tudi demonstrirali. Tako so učenci lahko, če niso razumeli, predvidevali, kaj želimo od njih.

VIDIK IZBIRE KONTEKSTA

Risanje z geometrijskimi liki in iskanje geometrijskih likov v predmetih okoli sebe sta dva konteksta, v katera je bil umeščen ta vsebinski sklop. Za lažjo predstavo smo učencem ponudili konteksta, ki ju direktno ne zaznavajo za avtentična, a sta jim blizu.

Njihove preproste risbe so sestavljene iz likov in črt, obdajajo pa jih vedno predmeti različnih oblik, v katerih je mogoče prepoznati preproste geometrijske like, kot so krog, kvadrat, trikotnik in pravokotnik. Le potruditi se je treba in te like prepoznati, čeprav so okoli nas v vseh možnih velikostih in oblikah. Pri analiziranju slik in iskanju števil posameznih likov ter nadalje pri risanju z geometrijskimi liki so učenci zavzeto sodelovali. Nič drugače ni bilo niti pri iskanju likov v njihovi bližini.

EVALVACIJA POUČEVANJA 3. VSEBINSKEGA SKLOPA: DELI CELOTE VIDIK KVADRANTOV

Z zaporedjem kvadrantov (od 1., 2., 4. do 3.) kognitivne in jezikovne zahteve niso vedno sledile od najlažjih do najtežjih. Za jezikovne bi sicer lahko rekli, da so bile na začetku vsake ure nizke, potem pa so se postopoma višale. Raven matematičnih zahtev pa je preskakoval med nizkimi in visokimi. Zaradi tega je bilo nujno smiselno izbrati oblike in metode dela v posameznem delu učne ure, da smo omilili vpliv preskakovanja med nizkimi ter visokimi kognitivnimi zahtevami na proces učenja.

Dejavnosti v 1. kvadrantu so učenci izvajali individualno in so služile motivaciji ter obnovitvi že usvojenih pojmov. S prehodom v 2. kvadrant, ko so matematične zahteve že preskočile na višjo raven, je bila potrebna dodatna razlaga. Da smo ohranili učenčevo pozornost, smo že v ta del ure vstavili matematične probleme. Sledil je preobrat, matematične zahteve so postale nizke, jezikovne pa visoke. Tu je bilo treba še posebej dobro premisliti, kako nadaljevati, saj učni proces ni sledil postopnemu učenju. V tem delu učnih ur so učenci prvič začeli aktivno uporabljati tuji jezik za reševanje nalog in sodelovanje v učnem procesu. Da ni bil preskok z vidika jezika prevelik, smo nekaj angleščine, v večini že znane, uporabili že pred vstopom v 4.

kvadrant. Da učenci niso zgolj pasivno prejemali novega besedišča v tujem jeziku, je bil v teh delih ure velik poudarek na izgovarjavi novega besedišča. Pri prvi učni uri smo besedišče utrjevali skupaj, v drugi učni uri pa so učenci besedišče utrjevali z igro v manjših skupinah. V zadnjem delu ure so se visokim jezikovnim zahtevam pridružile še visoke kognitivne zahteve. Pri prvi učni uri so tako učenci v skupinah ugotavljali, na koliko načinov lahko razdelimo krog ter kvadrat na enake dele. Nato pa so svoje individualno znanje izkazali še z reševanjem učnega lista. Pri drugi učni uri je bil poudarek v tem delu ure na razlagi in matematičnih problemih. S tem smo učence spodbudili k aktivni rabi pridobljenega znanja v novih situacijah.

Zadnjo uro, ki ni več sledila kvadrantom matrike VJIU, smo začeli z delom v paru, nato pa nadaljevali z individualnim delom. Dejavnosti v tej uri so v večini zadostile kriterijem 3. kvadranta matrike. Učenci so morali za reševanje in sodelovanje uporabiti tako visoke jezikovne kot visoke matematične zahteve.

VIDIK UČNIH IN JEZIKOVNIH CILJEV

Učenci so zastavljene cilje v celoti gledano usvojili. Med 14 učenci jih je šest cilje doseglo v celoti, sedem delno, eden pa ciljev ni dosegel. Med uro je vsak posameznik dokazal, da zna celoto deliti na enake dele, ko smo rezali kroge in kvadrate. Prav tako ni bilo večjih težav s poimenovanjem delov celote v slovenskem jeziku. Nekaj več težav so imeli učenci s poimenovanjem delov celote v angleškem jeziku. Največ težav pa so imeli s pomnjenjem razlikovanja med equal in not equal parts. Težave niso bile vsebinske. Učenci so si le težje zapomnili pomen besed enak ali neenak v angleščini.

Ob narisanem primeru poleg besede so učenci brez težav vstavili like na ustrezno mesto v preglednici. Presenetilo nas je tudi, da so učenci brez večjih težav usvojili

zapis delov celote v obliki ulomka. Z usvajanjem jezikovnih ciljev učenci niso imeli večjih težav. Skozi celoten učni proces so bili veliko izpostavljeni tujemu jeziku, kjer se je le dalo, se je uporabljala angleščina. Nekaj manj tujega jezika je bilo le v dejavnostih iz 1. in 2. kvadranta, da je bilo zadoščeno kriterijem matrike VJIU. Učenci so se aktivno preizkušali v spretnostih izgovarjave in uporabljali pogosto rabljeno besedišče obravnavane učne vsebine. Menimo, da so pogosto rabljeno besedišče in jezikovne strukture tudi razumeli. Med urami so usvajali tudi spretnosti poslušanja z gledanjem in se odzivali tako besedno kot nebesedno.

VIDIK JEZIKOVNEGA TRIKOTNIKA

Kljub interesu za sodelovanje med dejavnostmi pri učnih urah in dobrim rezultatom nalog med učnim procesom smo se pri preizkusu znanja odločili, da bomo kompleksnejša navodila zapisali v slovenskem jeziku. S tem smo se želeli izogniti napačnemu reševanju nalog zaradi nerazumevanja navodil. So pa morali učenci izkazati poznavanje angleškega jezika tudi pri nalogah, kjer je bilo navodilo zapisano v slovenskem jeziku. Takšni sta na primer peta in sedma naloga na preizkusu znanja (priloga 3).

Jezik učenja Jezik za učenje Jezik med učenjem A whole, a half, a fourth,

Are these parts equal or not equal?

Tear it, mix it, put together.

Cut out.

Slika 17: Elementi jezikovnega trikotnika – Deli celote

In če se zdaj osredotočimo na posamezno vrsto jezika, moramo priznati, da nas je nekoliko presenetilo, koliko časa so potrebovali učenci, da so usvojili besedo equal.

Verjetno ravno zato, ker z ostalim besediščem niso imeli večjih težav. Kot rečeno, jim je pri jeziku učenja povzročala težave zgolj omenjena beseda. Z ostalimi besedami niso imeli večjih težav. Pri jeziku za učenje, kjer se je pojavljala beseda equal, učenci začuda niso imeli težav. Predvidevamo, da so pri vprašanju: »How many equal parts,«

že iz vprašalnice how many vedeli, kaj morajo odgovoriti. Ko smo vprašali: »Are these parts equal or not equal,« pa so tudi nekako prepoznali bistvo in na primer odgovorili z »yes« ali »no«, namesto z »equal« oziroma »not equal«. Z jezikom med učenjem ni

bilo težav, večino te vrste jezika so učenci že imeli usvojeno. Kadar je jezik med učenjem predstavljal novo besedišče, smo poleg izgovarjave dejanje še demonstrirali in tako učencem omogočili, da so navodila razumeli.

VIDIK IZBIRE KONTEKSTA

Pri tem vsebinskem sklopu smo za kontekst izbrali delitev hrane v vsakdanjem življenju. Ker so bili že v načrtovanju učnega procesa učni in jezikovni cilji med seboj povezani, s povezovanjem znanj nismo imeli težav. Matematične vsebine so bile dobro vključene v pouk angleščine, med seboj povezane in prepletene. Ravno to je bil verjetno tudi razlog za učenčevo motivacijo. Čeprav jim je matematična vsebina povzročala nekaj nejasnosti, so skozi ves učni proces ostali precej motivirani, so sodelovali in se trudili reševati naloge. Vsebina dejavnosti jim je bila blizu – deljenje hrane in igrač s prijatelji. V tem vsebinskem sklopu so se učenci veliko učili preko igre.

Ker je bila tudi jezikovna raba na precej visokih ravneh, so ravno zaradi iger in nezavednega učenja hitreje usvajali znanje obeh predmetnih področij. Znanje smo postopno gradili in se osredotočali na življenjske situacije ter primere iz učenčevih vsakdanov. Pridobljeno znanje so lahko tako nadalje uporabili pri učnih urah matematike in izven pouka.

EVALVACIJA POUČEVANJA 4. VSEBINSKEGA SKLOPA: POŠTEVANKA VIDIK KVADRANTOV

Zaporedje kvadrantov (od 2., 1., 3. do 4.) je zelo podobno izhodiščnemu zaporedju kvadrantov matrike VJIU. Zamenjani sta zgolj celici matrike na prvih dveh mestih. Učne ure smo začeli z dejavnostmi, ki so od učencev zahtevale visoke kognitivne in nizke jezikovne zahteve. V obeh učnih urah smo se odločili, da bomo uvodno dejavnost izvedli s pomočjo učnih listov. V prvi uri smo preverili predznanje o poštevanki z učnim listom in z gibanjem, v drugi pa smo ga dodatno utrdili. Nato smo kognitivne zahteve znižali, da so se ujele z nizkimi jezikovnimi zahtevami. V obeh učnih urah smo rešili preprosta matematična problema, ki sta vsebovala množenje in deljenje. Oba primera sta bila nazorno prikazana, da smo poleg nizkih jezikovnih zahtev zadostili tudi nizkim kognitivnim zahtevam. S preskokom v 3. kvadrant so se povišale tako jezikovne kot kognitivne zahteve. Učenci so morali v tem delu učnih ur aktivno sodelovati pri dejavnostih in pri tem uporabljati tuji jezik. Prvo uro so s pomočjo lističev s številkami in znaki za računske operacije najprej sestavljali račune. Nato so spoznali nova pojma times in equals. V drugi uri so morali te dva pojma aktivno uporabljati za reševanje nalog. V zadnjem delu učnih ur so se kognitivne zahteve znižale, medtem ko so jezikovne še vedno ostale visoke. Prvo uro so na novo usvojeno besedišče najprej

In document POMEN VJIU MATRIKE ZA NAČRTOVANJE POVEZOVANJA MATEMATIKE IN ANGLEŠČINE V 2. IN 3. RAZREDU OŠ (Strani 98-107)