Opisi, rezultati in analize preizkusov znanja

Preizkusa znanja v 2. razredu sta sestavljena iz sedmih nalog, v 3. pa iz desetih. Vsi štirje preizkusi so v prilogah (priloge 1–4) tega magistrskega dela. V 2. razredu smo po eno nalogo na preizkusu izvedli ustno, da smo preverili znanje temeljnih pojmov, saj naj učencem v 2. razredu še ne bi bilo treba pisati in brati v tujem jeziku. Zato so tudi navodila na preizkusih znanja v 2. razredu zapisana v slovenskem jeziku. Tudi v 3. razredu smo se na prvem preizkusu odločili, da bomo zahtevnejša navodila zapisali v slovenskem jeziku. Tako je nekaj navodil v angleškem in nekaj v slovenskem jeziku.

S tem smo želeli zagotoviti, da bodo učenci lahko pokazali usvojeno znanje. Nismo želeli, da bi zaradi nerazumevanja navodil napačno reševali naloge. Med učnim procesom in po končanem vsebinskem sklopu o delih celote smo ugotovili, da učenci nimajo težav z razumevanjem angleških navodil, če je besedišče med urami dobro utrjeno in če jim zraven ponudimo še slovensko razlago. Pri drugem preizkusu v 3.

razredu smo se zato odločili, da bodo vsa navodila zapisana v angleškem jeziku.

Pri pripravi preizkusa na koncu vsakega vsebinskega sklopa smo se opirali na razširjeno Bloomovo taksonomijo. Osnovna Bloomova taksonomija vsebuje šest različnih miselnih procesov: vedenje/znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza

96

in vrednotenje (Čok idr., 1999). S tem ponuja model za vključevanje vsebin in dejavnosti v pouk tujega jezika, saj nam omogoča vpogled v proces učenja ter jasnejšo sliko o tem, kaj določene dejavnosti zahtevajo od učencev v kognitivnem smislu.

Anderson in Krathwohl (2001, v Coyle Hood in Marsh, 2010) sta kognitivni razsežnosti dodala še dimenzijo znanja. S tem sta povezala miselne procese in konstrukcijo znanja, kar se sklada s konceptom VJIU. Miselne procese sta razdelila med nižje (poznavanje, razumevanje in uporaba) in višje (analiza, vrednotenje in sinteza). V dimenzijo znanja sta vključila: stvarno znanje (osnovni termini in specifične podrobnosti), pojmovno znanje (prepoznavanje povezanosti med elementi, ki so del večje strukture), znanje postopkov (kako kaj narediti) in metakognitivno znanje (znanje o mišljenju na splošno in o posebnostih mišljenja vsakega posameznika). V preizkuse smo zajeli tako nižje kot tudi višje ravni znanja.

Za analizo preizkusov znanja smo izmed vseh nalog na preizkusih izbrali zgolj tiste, s katerimi preverjamo obe kompetenci: matematično in jezikovno. S tem zadostimo kriterijem VJIU-a. Le pri vsebinskem sklopu Liki dve nalogi ne preverjata ciljev obeh predmetnih področij hkrati – štetje likov na sliki in prepoznavanje oblik iz vsakdanjega življenja. Zanju smo se vseeno odločili, da ju vključimo v analizo, ker predstavljata rdečo nit vsebinskega sklopa. Tako smo pri vsakem preizkusu analizirali po sedem nalog, za katere smo pripravili točkovnik ter kriterija za točkovanje pisnega in ustnega dela preizkusa.

Pri analizi vseh štirih preizkusov smo uporabili enake kriterije za točkovanje. Kriterija za točkovanje pisnega in ustnega dela preizkusa znanja sta predstavljena ter podrobneje opisana v nadaljevanju. Na koncu je dodan še točkovnik za preizkus znanja, s katerim ugotavljamo stopnjo doseganja zastavljenih vzgojno-izobraževalnih in jezikovnih ciljev.

Kriterij za točkovanje pisnega dela preizkusa znanja Pravilno rešena naloga … 2 točki

Delno pravilno rešena naloga … 1 točka Napačno rešena naloga … 0 točk

Naloga ni rešena … /

Pri tem velja, da je pravilno rešena naloga brez napak, napačno rešena naloga pa v celoti nepravilno rešena. Kot delno pravilno rešeno nalogo se upoštevajo odgovori v razponu od ene napake do ene pravilne rešitve. Kadar je bil pri točkovanju določene naloge postavljen drugačen kriterij od omenjenega, smo to v analizi dodatno zapisali.

Učenci so torej za pravilno rešeno nalogo dobili 2 točki, za delno pravilno rešeno 1 točko, za napačno rešeno pa 0 točk. Če učenec naloge ni rešil, je v analizi to označeno z /.

97

Kriterij za točkovanje ustnega dela preizkusa znanja

DOSEGA ... 2 T DELNO DOSEGA … 1 T NE DOSEGA … 0 T Učenec cilje delno dosega: 7–11 točk Učenec ciljev še ne dosega: 0–6 točk

Zaradi boljše preglednosti je uspešnost učencev glede na doseganje ciljev (merjeno v številu doseženih točk na preizkusu znanja) v tabelah v nadaljevanju obarvana z različnimi barvami. Razdelki z učenci, ki cilje dosegajo, so obarvani z zeleno, razdelki učencev, ki cilje delno dosegajo, z rumeno in razdelki učencev, ki ciljev še ne dosegajo, z oranžno.

Kriterij za določanje učinkovitosti poučevanja po izbranem zaporedju Za merilo učinkovitosti pristopov smo postavili odstotke uspešnosti na posameznih preizkusih znanja. Pristop z določenim zaporedjem kvadrantov smo ocenili kot uspešen, če je več kot 50 % učencev popolnoma ali vsaj delno usvojilo zastavljene cilje. V primeru, če je vsaj 50 % učencev popolnoma usvojilo cilje, smo pristop ocenili kot zelo uspešen. Če več kot 50 % učencov ni doseglo ciljev na preizkusu znanja, smo pristop ocenili kot neuspešen.

Opis, rezultati in analiza preizkusa znanja 1. vsebinskega sklopa: NARAVNA ŠTEVILA DO 20

OPIS PREIZKUSA ZNANJA

Preizkus znanja je sestavljen iz sedmih nalog, v katere so vključene naloge iz vsebinskega sklopa Naravna števila do 20. Preizkus znanja je v prilogi (priloga 1).

Navodila nalog so zapisana v slovenskem jeziku, saj Učni načrt za tuji jezik (2013) za 2. razred poudarja razvijanje govornih in slušnih spretnosti. Branje je predvideno šele na koncu tretjega razreda. Vse naloge na preizkusu zadostijo kriterijem VJIU-a, saj preverjajo tako matematično kot jezikovno kompetenco in so vključene v podrobno analizo. Zadnja naloga je bila izvedena ustno.

Prva naloga je preverjala razumevanje besedišča vsebine naravna števila do 20.

Učenci so morali med tremi ponujenimi števili pobarvati tistega, ki smo ga ustno

98

narekovali. Rešili smo deset primerov. Pri drugi nalogi so morali učenci po nareku zapisati pet števil. Naloga je ponovno preverjala slušno razumevanje. Tudi tretja naloga je preverjala enako, le da je zraven preverjala še besedišče za računske operacije. Učenci so po nareku med štirimi možnostmi obkrožili dva pravilna računa, ki smo ju prebrali. Četrta naloga je zahtevala, da učenci zapišejo število po nareku in sami določijo predhodnik ter naslednik tega števila. Pri peti nalogi so morali učenci po nareku zapisati rezultat (vsota in razlika) računa. Nato so morali sami zapisati 1. in 2.

seštevanec pri računu seštevanja ter zmanjševanec in odštevanec pri računu odštevanja. Naloga je preverjala razumevanje računskih operacij seštevanja in odštevanja. Šesta naloga je od učencev zahtevala, da po nareku zapišejo dva računa, ki smo ju prebrali. S tem je preverjala poznavanje besedišča za naravna števila in računske operacije. Zadnja naloga je preverjala govorne spretnosti učencev. Učenci so morali sami zapisati dva računa (seštevanje in odštevanje) in nam jih na glas prebrati, ko so oddali preizkus znanja. Ko so učenci dobili preizkus, smo vsa navodila skupaj prebrali in jih dodatno razložili.

REZULTATI PREIZKUSA ZNANJA

Tabela 1: Prikaz rezultatov preizkusa znanja (Naravna števila do 20) za posamezno nalogo (V preglednici rdeče zapisano število označuje nalogo, pri kateri je bilo povprečje doseženih točk najnižje, zeleno zapisani števili pa

nalogi, pri katerih je bilo doseženo povprečje točk najvišje.)

99 ANALIZA PREIZKUSA ZNANJA

Rezultati preizkusa znanja kažejo na to, da je poučevanje po določenem zaporedju kvadrantov (2., 3., 1. in 4.) matrike VJIU zelo uspešno. Tretjo nalogo so vsi učenci rešili pravilno, četrto nalogo je le en učenec rešil nepravilno, šesto nalogo pa dva učenca deloma pravilno. Skupaj je kar 10 učencev od 14 popolnoma usvojilo zastavljene cilje, štirje pa so jih usvojili delno. V razredu ni bilo nikogar, ki ciljev ne bi dosegel.

Uporabljeno zaporedje dejavnosti glede na matriko VJIU se je torej izkazalo kot zelo uspešno in doseglo namen v smislu, da so učenci dosegli tako cilje pri matematiki kot pri angleščini. Vseh 14 učencev, torej 100 %, je vsaj delno usvojilo znanje pri poučevanju po tem pristopu. Od tega jih je, glede na postavljene kriterije, 71,4 % znanje popolnoma usvojilo.

Kot že omenjeno, so učenci najbolje reševali tretjo, četrto in šesto nalogo. Najslabše so reševali drugo nalogo, kjer so morali po nareku zapisati pet števil, a so tudi tam v povprečju dosegli 1,5 točke. Naloge namreč nihče ni rešil nepravilno. Prva polovica učencev je nalogo rešila v celoti pravilno, druga pa delno. Učenci niso imeli težav niti pri ustnem delu preizkusa znanja. Ena izmed ustnih nalog, šesta, je bila med najbolje točkovanimi. Pri njej so morali učenci po nareku zapisati račun seštevanja in račun odštevanja, pri oddaji preizkusa znanja pa so ta dva računa glasno prebrali. Tudi pri drugi ustni nalogi so učenci v povprečju dosegali vse točke. Malo je bilo izjem, en učenec je na primer računal s pomočjo prstov in račune bral zelo počasi ter tako ni dosegel nobene točke. Še štirje učenci pa so nekoliko več časa potrebovali za poimenovanje števil in računanje ter tudi dosegli le po eno točko. Naloga je od njih zahtevala, da sami sestavijo en račun seštevanja in en račun odštevanja ter oba glasno preberejo učiteljici.

Opis, rezultati in analiza preizkusa znanja 2. vsebinskega sklopa: LIKI OPIS PREIZKUSA ZNANJA

Preizkus znanja je sestavljen iz sedmih nalog, v katere so vključene naloge iz vsebinskega sklopa Liki. Preizkus znanja je v prilogi (priloga 2). Navodila nalog so zapisana v slovenskem jeziku, saj Učni načrt za tuji jezik (2013) za 2. razred poudarja razvijanje govornih in slušnih spretnosti. Branje pa se kot podporna spretnost pojavi šele na koncu tretjega razreda. Vse naloge na preizkusu sicer ne zadostijo kriterijem VJIU-a, saj ne preverjajo matematične in jezikovne kompetence hkrati. Vseeno sta tudi tretja in četrta naloga, čeprav preverjata le matematične cilje, vključeni v podrobno analizo, saj predstavljata rdečo nit celotnega vsebinskega sklopa. Zadnja naloga na preizkusu je bila izvedena ustno.

Prva naloga je zahtevala, da učenci povežejo like z njihovimi imeni. Učenci so morali prepoznati obliko in razumeti besedišče vsebine liki. Druga naloga je poleg prepoznavanja oblik preverjala še slušno spretnost. Učenci so po nareku obkrožili like.

V vsaki vrsti so pobarvali po en lik. Tretja naloga je preverjala prepoznavanje oblik. Na

100

sliki, narisani iz geometrijskih likov, so morali učenci prešteti vse like določene oblike in njihovo število zapisati. Pri četrti nalogi so morali učenci pobarvati po dve obliki iz vsakdanjega življenja, ki sta se ujemali z likom pred ponujenimi oblikami. Preverjala je prepoznavanje geometrijskih oblik iz življenjskih situacij. Naslednja naloga je preverjala kombinacijo prepoznavanja geometrijskih likov in geometrijskih oblik, ki predstavljajo določene geometrijske like. Od učencev je zahtevala, da po našem nareku oštevilčijo slike s števili od 1 do 8. Mi smo narekovali poimenovanja za like, učenci pa so poiskali lik oziroma obliko, ki predstavlja poimenovani lik, ter ga ustrezno oštevilčili. Šesta naloga je zahtevala, da učenci po nareku prostoročno narišejo zaporedje šest likov. Preverjala je slušno razumevanje besedišča in prostoročne spretnosti risanja likov. Sedma naloga se je navezovala na šesto. Od učencev je zahtevala, da poimenujejo like, ki so jih narisali pri prejšnji nalogi, ko bodo oddali preizkus. Preverjala je govorno spretnost – poimenovanje likov.

REZULTATI PREIZKUSA ZNANJA

Tabela 2: Prikaz rezultatov preizkusa znanja (Liki) za posamezno nalogo (V preglednici rdeče zapisano število označuje nalogo, pri kateri je bilo povprečje doseženih točk najnižje, zeleno zapisano število pa nalogo, pri kateri

je bilo doseženo povprečje točk najvišje.)

ANALIZA PREIZKUSA ZNANJA

Tudi rezultati preizkusa znanja pri tem vsebinskem sklopu so bili pozitivni in višji od pričakovanega. Kažejo na to, da je poučevanje po določenem zaporedju kvadrantov (2., 1., 4. in 3.) matrike VJIU zelo uspešno. Ena polovica učencev je popolnoma

101

usvojila cilje, druga polovica pa delno. Skupaj je torej vseh 100 % učencev vsaj delno doseglo zastavljene cilje. Tudi to zaporedje dejavnosti, glede na matriko VJIU, se je izkazalo kot zelo uspešno in doseglo namen v smislu, da so učenci dosegli tako cilje pri matematiki kot pri angleščini.

Pri tem vsebinskem sklopu tretja in četrta naloga sicer direktno ne preverjata matematične in jezikovne kompetence, a se nam je vključitev nalog v analizi zdela smiselna, saj predstavljata rdečo nit učnega procesa v tem vsebinskem sklopu. Četrta naloga je bila med drugim najbolje reševana naloga na preizkusu znanja. Najbolje reševana naloga, ki je preverjala obe kompetenci, pa je bila druga naloga, kjer so morali učenci obkrožiti like, ki jih je narekovala učiteljica. Najslabše reševana je bila peta naloga. Učenci so morali med liki in oblikami iz vsakdanjega življenja, ki predstavljajo te like, oštevilčiti pravilni vrsti red likov, ki jih je narekovala učiteljica.

Osem od 14 učencev je sicer nalogo rešilo brez napak, štirje so zamenjali po dva lika oz. obliki, dva pa sta nalogo rešila popolnoma narobe. Dopuščamo možnost, da je bilo navodilo zastavljeno prezahtevno – vsaj za dva učenca, ki pri tej nalogi nista dosegla nobene točke. Ustni del preizkusa znanja učencem ni delal večjih težav. Pri poimenovanju likov se je pojavilo zgolj nekaj napak. Največkrat so učenci pozabili poimenovanje za pravokotnik (rectangle) in krog (circle).

Opis, rezultati in analiza preizkusa znanja 3. vsebinskega sklopa: DELI CELOTE OPIS PREIZKUSA ZNANJA

Preizkus znanja zajema vsebinski sklop Deli celote in je sestavljen iz desetih nalog.

Celotni preizkus je v prilogi (priloga 3). Navodila so zapisana delno v angleškem in delno v slovenskem jeziku. Za deljeni zapis navodil smo se odločili, ker smo želeli preveriti tako matematično kot tudi jezikovno znanje. Ker besedišče v 3. razredu še ni tako razvito, da bi učencem omogočalo razumevanje kompleksnejših navodil, smo se odločili, da bomo kompleksnejša navodila za preverjanje usvojenega matematičnega znanja zapisali kar v maternem jeziku. S tem smo se želeli izogniti napačnemu reševanju nalog zaradi nerazumevanja navodil. Naloge, zapisne v maternem jeziku, ne zadostijo kriterijem VJIU-a, zato v analizo preizkusa znanja niso vključene. Iz interpretacije smo se odločili izpustiti tudi deseto nalogo, ker je zastavljena matematično nekorektno – četrtina je lahko na primer večja od polovice, odvisno od celote. V analizo so tako vključene naslednje naloge, ki preverjajo hkrati matematično in jezikovno kompetenco: 1., 2., 3., 4., 5. in 7. Zaradi podrobnejše analize smo prvo nalogo razdelili na dva dela. Za učence, ki so predčasno rešili preizkus znanja, smo pripravili dve dodatni matematični nalogi, da med pisanjem niso motili sošolcev.

Prva naloga je sestavljena iz dveh delov in je preverjala poznavanje temeljnega besedišča. Učenci so morali razlikovati med besedama halves in fourths ter med equal in not equal parts. Glede na dane slike so morali najprej pobarvati polovice likov z zeleno barvo, nato pa med ponujenimi besedami izbrati pravilne ter jih zapisati. Naloga je preverjala, ali učenec loči med polovicami in četrtinami in ali zna poimenovati dele –

102

enaki ali neenaki deli. Druga naloga je preverjala razumevanje pojma četrtina. Učenci so morali med liki, ki so bili razdeljeni na dele, prepoznati tiste, ki so bili pravilno razdeljeni na četrtine, torej na štiri enake dele. Te like so morali pobarvati. Tretja in četrta naloga sta preverjali, ali učence ve, kaj so polovice in kaj četrtine ter ali zna deliti celoto na enake dele. Pri tretji nalogi so morali pobarvati določeni del lika. Oba lika sta bila razdeljena na četrtine, učenec pa je moral z znanjem pokazati, da ga ta delitev ne bo zmedla in je z upoštevanjem navodil pobarval ustrezno število delov lika. Pri četrti nalogi so morali učenci pobarvati določeni del predmetov, ki so bili narisani. Naloga je imela v dveh vrstah narisanih po 12 veselih obrazov. V prvi vrsti so morali učenci pobarvati polovico teh, v drugi pa četrtino. Naslednja naloga je od učencev zahtevala, da narišejo po dva lika na ustrezno stran preglednice. Na levi strani so lika razdelili na polovice, na desni pa na četrtine. Ta naloga je poleg razumevanja pojmov polovice in četrtine preverjala tudi razumevanje besedišča. Pri sedmi nalogi so morali učenci sami zapisati poimenovanji za dela celote – polovica in četrtina v angleškem jeziku.

Preverjala je poznavanje in zapis besedišča. Zadnja naloga je od učencev zahtevala, da med poimenovanja za dele celote vstavijo znake <, > in =. Preverjala je učenčevo razumevanje količinskih predstav med deli celote.

Ko so učenci dobili preizkus, smo vsa navodila skupaj prebrali in jih dodatno razložili v slovenskem jeziku.

Tabela 3: Prikaz rezultatov preizkusa znanja (Deli celote) za posamezno nalogo (V preglednici rdeče zapisano število označuje nalogo, pri kateri je bilo povprečje doseženih točk najnižje, zeleno zapisano število pa nalogo, pri

kateri je bilo doseženo povprečje točk najvišje.)

103 ANALIZA PREIZKUSA ZNANJA

Rezultati preizkusa znanja so bili pozitivni in višji od pričakovanega. Kažejo na to, da je poučevanje po določenem zaporedju kvadrantov (1., 2., 4. in 3.) matrike VJIU uspešno. Šest učencev je popolnoma usvojilo cilje, eden med njimi je dosegel vse točke. Sedem od 14 učencev je na preizkusu delno usvojilo cilje, le en učenec pa ni dosegel zastavljenih ciljev in je dosegel manj kot šest točk. Gre za učenca, ki tudi pri rednem pouku težje sledi učnemu procesu in ima dodatno strokovno pomoč. Med samim izvajanjem učnega procesa je sicer poskusil sodelovati, a je bila zelo opazna njegova vrzel v predznanju matematike in angleščine. 42,9 % učencev je popolnoma usvojilo znanje, 50 % delno, 7,1 % učencev pa zastavljenih ciljev ni doseglo. Kljub temu je pristop z 92,9-% uspešnostjo na preizkusu znanja ocenjen kot uspešen.

Uporabljeno zaporedje dejavnosti glede na matriko VJIU se je torej izkazalo kot uspešno in doseglo namen v smislu, da so učenci dosegli tako cilje pri matematiki kot pri angleščini.

Učenci so najbolje reševali sedmo nalogo. Vsi, z izjemo učenca z dodatno učno pomočjo, so to nalogo rešili pravilno. Menimo, da učenci z zapisom niso imeli težav, ker sta se besedi fourth in half pojavljali skoraj v vsaki nalogi na preizkusu znanja.

Največ težav so imeli učenci z reševanjem druge naloge. Ta je učencem predstavljala velik izziv. Samo pet učencev je nalogo rešilo pravilno. Šest učencev je nalogo rešilo delno pravilno. Med njimi se je največkrat, kar trikrat, pojavila ista napaka. Pri pravokotniku, razdeljenem na pet enakih delov, so spregledali, da ne gre za četrtine.

Eden izmed njih ni razumel niti, da lik v obliki ovala, ki je razdeljen na enako široke trakove, ne predstavlja četrtin tega lika. Ta napaka se je ponovila še pri dveh učencih, ki sta delno pravilno rešila nalogo. Zadnji učenec z delno pravilno rešeno nalogo pa ni pobarval vseh likov, ki so bili razdeljeni na četrtine. Med tremi učenci, ki so nepravilno rešili nalogo, sta dva izkazala popolno nerazumevanje pojma četrtina. Eden je na vseh slikah pobarval po en del slike in verjetno vedel, da beseda fourths označuje del celote, razdeljen na štiri dele, ni pa imel osmišljeno, da morajo biti deli med seboj enako veliki.

Drugi je na vseh slikah pobarval po tri četrtine likov. Zadnji z napačno rešeno nalogo je pobarval polovice likov. Dvomimo, da bi lahko do slabših rezultatov pri tej nalogi vodilo nerazumevanje navodila. Tudi tretja naloga je večino učencev zavedla. Kvadrat

Drugi je na vseh slikah pobarval po tri četrtine likov. Zadnji z napačno rešeno nalogo je pobarval polovice likov. Dvomimo, da bi lahko do slabših rezultatov pri tej nalogi vodilo nerazumevanje navodila. Tudi tretja naloga je večino učencev zavedla. Kvadrat