• Rezultati Niso Bili Najdeni

EVALVACIJA PROCESA IN ZAKLJU Č NI INTERVJU

In document VPLIV LIKOVNE UMETNOSTI (Strani 95-98)

4.2 UVEDBA SPREMEMB V DRUGEM KROGU

4.2.3.1 EVALVACIJA PROCESA IN ZAKLJU Č NI INTERVJU

Z evalvacijo procesa smo dobili povratno informacijo. S pomočjo zapisov kritičnih misli v fazi vrednotenja in s pomočjo intervjujev smo prišli do želenih podatkov, do ugotovitev.

Najprej smo oblikovali konceptualni model in cilj intervjuja. Na podlagi tega smo pripravili teme, iztočnice in vprašanja. Od učencev in učiteljice smo želeli pridobiti informacije o njihovem doživljanju celotnega procesa. Vnaprej smo si pripravili sistematičen spisek vprašanj in tém za pogovor, samo izvedbo pa smo prilagajali situaciji in toku pogovora. Uvod v intervju smo izpeljali premišljeno in z njim uspešno prebili led.

Zanimali so nas splošni vtisi učiteljice in učencev, njihov odnos do procesa konstruktivističnega poučevanja in učenja ter doživljanje posameznih uvedb in elementov.

Pri učencih smo želeli ugotoviti, kakšni so bili njihovi miselni procesi v določenem delu učne ure, kako so doživljali posamezne dele naloge, kakšna je bila njihova izkušnja te ure, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, ali so se njihova pričakovanja uresničila. Vprašali smo jih o njihovem stališču glede stanja medsebojnih odnosov s sošolci in o odnosu z učiteljico, kaj jih je presenetilo v pozitivnem ali negativnem pogledu, ali se jim je pouk zdel uspešen, ali so imeli kakršne koli težave ipd. Zanimalo nas je tudi, kaj so zanje moteči in spodbudni elementi pri pouku in na katerem področju menijo, da se je pouk likovne umetnosti najbolj izboljšal. Pri nekaterih učencih smo določena vprašanja izpustili ali po potrebi postavili drugačna vprašanja, ki so bodisi parafrazirala osnovno vprašanje, sovpadala z razvojem pogovora in njegov tok konstruktivno vodila naprej ali pa so osvetlila kakšen nov vidik situacije.

Vprašanja smo postavljali jasno, razločno in z nevtralnim tonom. Pri postavljanju vprašanj smo upoštevali minimizacijo pristranskosti. Izpraševance smo pozorno poslušali in jih nismo prekinjali. Oblikovalo se je prijetno vzdušje. Učenci so bili pri izpraševanju sproščeni. Radi so nam obrazložili svoje poglede in pričakovanja v zvezi s potekom učne ure likovne umetnosti. Menimo, da so mnenja, stališča in vizije učencev sestavni del poti njihovega učenja – tudi zato smo izbrali intervju in učencem prisluhnili z vsem spoštovanjem. Pogled na situacijo z njihove perspektive je dal dragocen podatek v skupnem mozaiku mnenj.

Podobno smo intervjuvali še likovno pedagoginjo, ki je konstruktivno pristopila k pogovoru.

Kasneje smo izvedli intervju še z obema razredničarkama, ki sta bili seznanjeni z izhodiščnim in končnim stanjem raziskave. Vse odgovore smo primerjali ter še sami izrazili mnenje in stališča o izvedeni situaciji. Iz povzetkov intervjujev vseh vključenih iz prvega kroga smo razjasnili stališča vključenih, izluščili konstruktivne ideje in jih uporabili za postavitev nadaljnjih izhodišč ter za snovanje nove akcije. Intervju smo ponovili po zaključenem drugem krogu raziskave. Sledila je evalvacija ugotovitev.

83

Učiteljica je razvoj situacije v raziskavi komentirala v vseh pogledih pozitivno. Zadovoljna je bila z načrtovanjem dela, z izpeljavo učne ure, še posebej pa z doseženimi rezultati. Največjo podporo je izrazila vključevanju realnih življenjskih težav učencev v pouk in reševanju teh težav s pomočjo likovnega dela. Začutila je, da so učenci željni dobrih medsebojnih odnosov in da bi radi med seboj dobro sodelovali, vendar se sami ne znajdejo in potrebujejo našo pomoč. Potrdila je, da je pozitivno delovalo, da se je na vsak najmanjši konflikt v razredu konstruktivno odzvala. V svoji iznajdljivi naravnanosti je konfliktu dala vlogo izhodišča, iz katerega je vselej pomagala učencu zarisati konstruktivno pot k toku aktivnosti, ki so s pomočjo likovnih elementov vodili k rešitvi težave. Potrdila je, da je vodenje reševanja konfliktov pod masko svojega predmetnega področja, ki ga zelo dobro pozna, zanjo bilo lažje, za učence pa tudi bolj prepričljivo, saj je bilo ovito v predmetne primere iz polja likovnosti.

Zadovoljna je bila, da je vsa nastajajoča odklonilna vedenja uspešno preusmerila v pozitivno ustvarjalno dogajanje in v likovnoustvarjalno delo. Pozitivno je ovrednotila postopno rojevanje razumevanja novih pojmov in sistematično vzpostavljanje mnogih povezav ter tudi osredotočanje na samo povezavo z življenjem. Prednost je pripisala tudi neprestanemu povezovanju in utrjevanju znanja z drugimi predmetnimi področji. Meni, da se je za posebej dobro izkazalo to, da se delo v dvojicah ni začelo kot izhodiščno delo, kot so učenci največkrat vajeni, temveč kot razgradnja in nato nadgradnja dveh že narejenih likovnih del.

Obenem predvideva, da če bi začele dvojice ustvarjati brez predhodnega izhodišča, marsikdo v paru ne bi dal svojega pečata v skupno delo v taki meri kot zdaj. Ocenila je, da so se v skupinski dinamiki vzpostavljali pomembni medsebojni odnosi. Poudarila je, kako velik vtis je naredil na učence postopek iskanja individualnih pogledov na določen likovni pojem, ko nobenega od njihovih predlogov oz. idej ni označila za napačnega. S tem se je izognila zasmehovanju oz. omalovaževanju in tako zlahka dosegla medsebojno pozitivno sprejemanje.

Podprla je sistematično delo na podlagi izkušenj, njihovo analiziranje, spreminjanje, še posebej pa na koncu njihovo preoblikovanje na sebi lasten način. Tako pridobljene nove poglede in nova znanja so učenci dobro sprejeli za svoje. Pokazali so tudi voljo, da jih bodo samostojno razvijali še naprej. Poudarila je, da je tak način dela izrazito spodbudil samostojnost, ustvarjalnost in konstruktivno delovanje učencev. Povedala je, da so bili učenci zaradi uvedenih sprememb bolj motivirani, tako notranje kot zunanje. Pokazali so voljo do učenja in bolje sodelovali pri pouku. Dobro so sprejeli portfolie. Odločila se je, da bo tak način dela nadaljevala tudi v prihodnje.

84

Učenci obeh razredov so si bili enotni, da so jim bile izvedene ure likovne umetnosti na splošno všeč. Tudi oni so izrazili željo, da bi v prihodnje delali podobno. Že sama organizacija prostora z uvedbo nekaterih kotičkov za učenje je nanje vplivala pozitivno.

Navdušili so jih organizirano sproščanje, meditacija in vizualizacija. Povedali so, da bi radi bili tega deležni še večkrat, da je bilo lepo. V razredu so se na splošno počutili prijetno. Všeč jim je bilo, ker je bilo bolj prijetno razpoloženje, saj nekateri sošolci niso toliko nagajali in zbadali drugih. Nekateri učenci so potrdili zavedanje, da imajo z medsebojnimi odnosi težave, ki se jim zdijo kot začaran krog in jih ne znajo rešiti sami. S tokratno izkušnjo pouka se jim je zdelo, da bodo morda v prihodnje kos svojim težavam, če bodo sprejeli pomoč učiteljice in dobro sodelovali. Ozračje se je vsem učencem zdelo sproščeno in naklonjeno krepitvi prijateljskih vezi. Še posebej všeč jim je bilo to, da so lahko likovno ustvarjali v dvojicah z najljubšim sošolcem oz. prijateljem. Zadovoljni so bili, ker je bilo med poukom mnogo smeha in dobre volje ter da so se med učenjem s pomočjo poučnih iger in drugih dejavnosti veliko zabavali. Zadovoljni so bili, ker so lahko sami odločali o mnogih zadevah. Občutili so, da so pomembni, da učiteljici njihovo mnenje veliko pomeni. Izrazili so tudi naklonjenost ohlapno določenim motivom, ki jih niso preveč omejevali v likovnem izražanju, in da so lahko črpali iz domišljije. Povedali so, da so večinoma dobro razumeli podane naloge. Menijo, da so nova znanja dobro usvojili. Všeč jim je bilo, da so nove pojme in povezave med uro večkrat preverili, ponovili in utrdili na več različnih načinov. Povedali so tudi, da so določene naloge zahtevale veliko zbranosti, ki pa so jo zmogli, ker so bile naloge kratke in je učiteljica dajala postopna kratka navodila. Dobro se jim je zdelo, da je učiteljica prilagajala tempo dela njim.

Všeč jim je bilo dejstvo, da so vse njihove lastne ideje in nadaljnje izpeljave bile ustrezne in pozitivno sprejete pri učiteljici. Všeč jim je bilo, da so s svojimi različnimi interpretacijami likovne naloge pripomogli k bogati paleti možnih rešitev. Všeč jim je bilo, da so lahko izhajali iz lastne izkušnje, ki so jo znali povezati s svojimi interesi, in da je usvojeno znanje zanje postalo razumljeno in uporabno za nadaljnje izzive. Povedali so, da jih pri usvajanju novega učenja ni bilo več tako strah tvegati, saj so začutili, da se iz vseh idej in predlogov, tudi neprimernih, lahko rodi prava rešitev. Dobili so ideje za nove svojevrstne rešitve, nekateri jih bodo dalje razvijali celo v domačem okolju. Tudi v zvezi z materiali so izkazali navdušenje nad raziskovanjem novih izraznih možnosti. Presenetilo jih je, da so risali in slikali s palčkami, ščetkami in drugimi nenavadnimi predmeti, ki so puščali zanimive sledi in odtise v emulzijah zemlje, peska in podobnih zmeseh. Povedali so, da so se naučili novih dejstev o naravi. Zanimivo jim je bilo, da niso delali samo z barvami, ampak z veliko različnimi materiali iz narave. Povedali so, da bodo podobne emulzije poizkusili napraviti tudi doma. Pestro se jim je zdelo, ker so v likovna dela lahko vključevali kose predmetov, še posebej pa jih je navdušilo vključevanje besed in stavkov. Zadovoljni so bili s postavitvijo razstave, ki so jo oblikovali na koncu, in da so se ob njej toliko pogovarjali. Všeč jim je bilo, da je bilo veliko skupinskih nalog. Nekateri učenci so bili presenečeni nad svojim pogumom in znanjem, ki so ga izkazali pri končnih predstavitvah. Presenetilo jih je tudi, da so jih drugi poslušali. Zdelo se jim je lepo, da so se med seboj tako strpno poslušali. Všeč jim je bilo, da so se sami ovrednotili in ocenili. Zelo všeč jim je bilo, da so dobili velike mape (portfolie), v katere bodo lahko zbirali svoje izdelke, ki jim bodo pri pouku likovne umetnosti najbolje uspeli. Izrazili so tudi radovednost nad temo, ki jo bodo obdelovali naslednjič.

85

5 UGOTOVITVE RAZISKAVE

Naše izkušnje z uporabo akcijske raziskave so se izkazale za pozitivne. Potrdilo se nam je dejstvo, da likovnost lahko uspešno uporabimo kot izrazno sredstvo v funkciji pomoči človeku. Ob njenem ustvarjalnem procesu lahko raziskujemo sami sebe, širimo svojo zavest in spoznavno rastemo. Tako lahko spremenimo svoj odnos do samega sebe in do drugih. V nadaljevanju predstavljamo podrobne ugotovitve postopka obeh akcijskih korakov.

In document VPLIV LIKOVNE UMETNOSTI (Strani 95-98)