SISTEMATI Č NA KONSTRUKTIVISTI Č NA IZHODIŠ Č A IN

• ZANIMIVA PREDSTAVITEV PREDMETA

Izrazimo navdušenje do likovne umetnosti in razvijamo pozitiven odnos do nje.

Predstavimo jo kot zanimiv predmet in vedno znova vzbujamo zanimanje učencev za njene vsebine.

• JASEN KONCEPT IN TEMA URE

Koncept vsake učne ure naj bo postavljen jasno. Tema naj ima namen, ki naj bo učencem jasen, vsa navodila razumljivo podana, ključne informacije pa ustrezno poudarjene. Lahko jih obarvamo, podčrtamo ali kako drugače označimo.

92

• KONSTRUKTIVISTIČNI UČITELJ

Konstruktivistični učitelj naj ohrani stik z znanostjo, ki je ustvarjalna in spodbuja razmislek. Na podlagi svojih intuicij, izkušenj, znanj, strokovnih in organizacijskih sposobnosti naj po najboljših močeh oblikuje učni proces, sicer pa naj ga prepusti toku situacij, saj je odvisen od ravnanja učencev. Naj bo odprtega duha in sprejemljiv za vse drugačne zamisli in razlage. Naj stalno skrbi za vzdrževanje pozitivne klime v razredu.

• ZAUPANJE

Pri učencih ustvarimo zaupanje. Zanje skrbimo na dosleden in topel način.

Poštenost z izpolnitvijo danih obljub gradi zaupanje. Logičnost dajanja pohval ali kazni na podlagi dejanj gradi zaupanje. Predvidljivost z vnaprejšnjimi dogovori za spremembe gradi zaupanje. Dajanje odgovornosti učencem, da izbirajo in se odločajo med več danimi možnostmi, gradi zaupanje.

• PRILAGAJANJE

Osredotočajmo se na potrebe učencev in ne na njihove težave. Pouk prilagajajmo njihovim potrebam oz. posebnim potrebam. Likovne naloge načrtujmo in prilagodimo tako, da z njimi razvijamo močna področja učencev.

• ZANIMANJE IN INTERESI UČENCEV

Izhodišče za načrtovanje naj izvira iz zanimanja učencev in iz njihovega neposrednega okolja. Tudi pri drugih vsebinah in dejavnostih pouka naj se čim bolj upoštevajo interesi učencev. Naj se raziskujejo določena interesna področja, ki si jih učenci izberejo individualno.

• MOTIVACIJA IN SPODBUDA

Učenci so si med seboj različni. Tako so različne tudi motivacije, ki jih uporabljamo za njihovo delo in napredek. Ob notranji motivaciji, ki je vsekakor najpomembnejša, spodbujamo učence tudi s številnimi zunanjimi motivatorji.

Najprej jim moramo z jasnimi navodili zagotoviti, da bodo vedeli, kaj od njih pričakujemo, kaj natančno naj naredijo. Ne pustimo jim, da so pasivni, saj to zatira njihovo motivacijo in radovednost. Naj bodo čim bolj aktivni v mišljenju, naj sami predlagajo, kako se lotiti neke nalogi, naj predvidijo rezultate nekega preizkusa.

Naj čim več raziskujejo. Bolj kot na samo pohvalo končnega izdelka se osredotočamo na izboljšanje procesa učenja. Učence spodbujajmo k stalnemu izboljševanju. Sproti jim dajajmo povratno informacijo. Seznanjajmo jih, da je vedno več možnosti, kako lahko svoje delo še izboljšajo. Učenje naj bo učencem izziv in hkrati uspeh. Omogočimo jim doživljanje uspeha, saj je to zanje najboljša motivacija. Če niso uspešno opravili neke naloge, jih motivirajmo k ponovnemu poskusu in jih spodbudimo, da nekaj naredijo drugače kot prej. Preverimo le, ali je postavljen izziv zanje po težavnosti ustrezen. Če govorimo o neki pomanjkljivosti, naj se naše pripombe nanašajo na samo nalogo in na njeno izvedbo, ne pa na učenčevo osebnost. Ublažimo pa jih s pohvalo tistih delov naloge, ki so uspešno opravljeni. Motivator za delo je lahko zanimanje učencev. Izdelajmo popis njihovih interesov in pri načrtovanju likovnih nalog izhajajmo iz njega. Teme, ki

93

jih zanimajo in so povezane z njimi, bodo bolj sproščeno obdelovali. Tak način lahko tudi učence socialno poveže, saj so sovrstniške teme, tudi če jih še ne poznajo, zanimive vsem. Učenje drugega o drugem je zelo zanimivo. Motivator v razredu je lahko tudi humor kot sredstvo izražanja. Motivator so pozitivne afirmacije za učence, elementi joge (sprostitev mišic s poglobljenim dihanjem in telesne asane). Motivacija naj bo sicer vedno usmerjena v izrazito doživljanje predmetov in pojavov v okolju, naravi in umetnosti.

• MEDOSEBNI OBČUTKI IN SOCIALNA INTERAKCIJA

Omogočajmo učencem pridobivanje spretnosti za izražanje lastnih občutkov in tudi zmožnost razumeti občutke drugih. Z deljenjem občutkov in čustev bomo krepili socialno interakcijo.

• MEDVRSTNIŠKA POMOČ

Spodbujajmo prosocialno vedenje. Pri reševanju težav spodbujajmo medsebojno in medvrstniško pomoč. S tem spodbujamo razvoj veščin reševanja težav in soustvarjanja rešitev. Težave rešujemo na različne načine, vsak po svojih idejah.

Konflikte rešujemo s sklepanjem kompromisov, s sočutjem, brez poraženca.

Poskušajmo ustvariti močan sistem medsebojne pomoči, ki bo učencem pomagal, da začutijo podporo in sprejemanje svojih sošolcev.

• RAZLIČNOST IN DRUGAČNOST

Učenci naj odprto, brez omejitev nizajo svoje zamisli in ideje. Spodbujajo naj se različne perspektive idej in dogodkov. Raznolikost učencev in njihovi različni pogledi in mnenja naj se vseskozi prepoznavajo, cenijo in uporabljajo pri pouku. Iz njih naj se oblikujejo raznovrstna izhodišča za kasnejše likovne naloge. Naj obstajajo odgovori, ki so drugačni ali boljši od drugih. Pravih odgovorov torej ni

…

• NAPAKE KOT IZHODIŠČE ZA UČENJE IN PROAKTIVNO DELOVANJE

… Niti ni nepravilnih odgovorov. Naučimo učence, da so storjene napake priložnost, da se iz njih učimo. Spodbudimo jih, da tudi kasneje uvidijo, kaj so se naučili iz napake in kakšen je zanje pomen naučenega. Pomembno je tudi, da delujemo proaktivno. To pomeni, da že vnaprej predvidevamo in sprotno prilagajajmo in odstranjujmo ovire za učenje. Bodimo pozorni na verbalna in neverbalna sporočila učencev.

• OBLIKE IN METODE DELA

Organizacija pouka naj bo fleksibilna. Naj se upoštevata fleksibilna kombinacija oblik in aktivnih metod dela ter fleksibilna uporaba časa, različnih materialov in pripomočkov (učni listi, barvne in slikovne opore pri usvajanju novih likovnih pojmov, grafični prikazi tehničnih postopkov …). Učitelj naj usmerja, spodbuja in bogati delo z nenehnim prilagajanjem strategij dela in reševanjem težav, z organizacijskimi spremembami (na primer ohlapen sedežni red, menjava kotička

…) in s pestro kombinacijo drugih opor (fizičnih, verbalnih …) Konkretna dejavnost učne enote naj ne določa strategije. Strategija pa mora vplivati na potek dogajanj v vezi z vsebino. Izbirajmo take strategije, da bomo lahko zadovoljili čim

94

več potreb vseh učencev. Uporabimo metode za vse učne stile učencev in se usmerimo v vse tipe: nove informacije povemo, jih dramatiziramo skupaj z učenci, jih pokažemo v postopkih (gradimo, zložimo …), jih zapisujemo v različnih oblikah (miselni vzorci, plakati …). Pri odgovorih na konkretno zastavljena vprašanja dajajmo možnost pisnega, grafičnega ali likovnega odgovora …

• POSTOPNOST IN VZROČNO-POSLEDIČNA ZAKONITOST TEORIJE IN PRAKSE

Vključimo vzročno-posledično zakonitost: likovno-vzgojne in izobraževalne dejavnike sprožimo z besedami, uresničijo pa jih učenci z likovnim izražanjem, ki naj bo čim bolj samostojno. Teoretično delo (spoznavanje in usvajanje likovnih pojmov) in likovno prakticiranje naj se prepletata in dopolnjujeta. Nove likovne pojme in tehnike učencem demonstrirajmo jasno in podprto z različnimi pripomočki. Pri usvajanju novih postopkov in veščin so pomembni postopnost (korak za korakom), vzporednost (sočasno z učiteljem) in imitiranje (samostojna ponovitev postopka po končanem učiteljevem prikazu). Po avtomatiziranju veščine spodbujajmo samostojno uporabo pri reševanju likovne naloge. Učenci naj učno snov, s katero so soočeni, vedno tudi poustvarjajo. Predstavimo jim tudi svoje ideje, pred njimi razkrijmo svoj miselni proces in ga zmodelirajmo ter jim predstavimo rezultate.

• IZKUŠENJSKO UČENJE IN VSEŽIVLJENJSKOST

Likovna dejavnost naj vedno temelji na izkušnjah učencev, na njihovem doživljanju, predznanju, novem znanju, povezovanju tega znanja in preizkušanju v novih razmerah. Vzgojno-izobraževalnim vsebinam v zvezi z likovno umetnostjo poskusimo dati pečat dolgoročnih, življenjsko pomembnih lastnosti ter s tem učencem vzbuditi veselje do nadaljnjega učenja.

• RAZISKOVANJE

Vzbujata naj se radovednost in raziskovanje. Pojavljajoča se vprašanja, dileme in ideje naj se obravnavajo resno, spoštljivo in naj se po možnostih poskusijo vključiti v nadaljnji pouk. Pri učencih vseskozi spodbujajmo raziskovanje. Naj se čim bolj učijo načrtovanja lastnega dela. Skupaj z njimi lahko zastavimo in oblikujemo npr. eksperimentalno metodo dela. Zastavimo si neko določeno časovno obdobje (npr. en mesec). Postavijo si vprašanje, na katero bo mogoče odgovoriti pri eksperimentalnem delu. Vodimo jih pri načrtovanju praktičnega dela in iskanju informacij v različnih virih. Spodbujajmo jih k zapisovanju pomembnih dejstev. Končno podobo izdelka in dobljene rezultate naj učenci npr. v obliki plakata predstavijo v razredu. Oddajo naj kratki zapis – osebno evalvacijo dela (npr. ena stran) s samoocenitvijo procesa. Učitelj naj ima vlogo opazovalca in usmerjevalca učenčevega dela. Z raziskovalnim pristopom pri učencih spodbujamo ustvarjalnost in neodvisnost, razvijamo spretnosti razmišljanja, raziskovalne spretnosti, organizacijske sposobnosti, sposobnost ravnanja s časom ipd. Ob predpisanih učbenikih uporabimo pri pouku čim več različnih virov.

95

• MERILA ZA DELO

Dosežene cilje vrednotimo po izoblikovanih merilih, ki naj izhajajo iz likovne naloge. Merila naj bodo jasno določena in vidna. Oblikujemo jih skupaj z učenci pred začetkom praktičnega dela.

• VREDNOTENJE, PREVERJANJE, SAMOPREVERJANJE IN OCENJEVANJE

Vrednotenje, preverjanje, samopreverjanje in ocenjevanje naj bodo sestavni deli učnega procesa. Naj bodo sprotni, saj nam dajejo pomembne informacije v zvezi z razumevanjem učencev in za nadaljnje primerno prilagajanje. Učenci naj v vseh omenjenih delih aktivno sodelujejo. Naj čim več predstavljajo in utemeljujejo svoje lastne perspektive gledanja in mišljenja. Lahko jim pripravimo tudi ustrezne delovne liste v smislu povzetka snovi ali dopolnjevanja. Spodbujajmo predstavitve likovnih dosežkov. Učenci naj z zavedanjem, da je njihovo delo primerno za nadaljnjo uporabo, poročajo in predstavljajo svoje dosežke svojim sošolcem, drugim razredom, staršem … Spodbujajmo jih, da zberejo moč in s tveganjem odkrivajo svoje zmožnosti predstavljanja. Naj čim bolj razvijajo sposobnost nastopanja in komunikacije – s tem spodbujamo njihovo samospoznavanje in samozagovorništvo. Pri preverjanju naj učenci intervjuvajo drug drugega. Naj menjujejo vloge spraševalca in vprašanca. Pri samopreverjanju naj na podlagi opisnih meril zapišejo svoje kritične misli o dojemanju sveta in učenju. Tako se bodo naučili prepoznavati stopnjo svojega razumevanja ali pomanjkanje razumevanja. Dobili bodo uvid v možnosti popravljanja napak in izboljševanje svojega znanja. Ti zapisi učencev naj bodo tudi izhodišče učitelju za nadaljnje načrtovanje učnega procesa, za preseganje neustreznih pojmovanj in za poglabljanje znanja. Kritično vrednotenje in ocenjevanje naj poteka pred učenci kot samopreverjanje in samoocenjevanje. Učenci naj aktivno sodelujejo pri razpravi in refleksiji dogajanja. Pri ocenjevanju naj se spoštujejo učenec kot celota, njegov trud in njegova celotna pot učenja. Ne ocenjujemo torej samo njegove kognitivne sposobnosti in končnega dosežka, temveč celoten proces učenja. Naj se upoštevajo tudi cilji, ki so zastavljeni za vsakega učenca posebej. Poročila o uspehu naj dajejo konstruktivne informacije.

• PORTFOLIO

Naj se med letom sistematično oblikuje portfolio. Vanj naj se vlagajo likovna dela učencev s spremljajočimi komentarji, kritičnimi mislimi ipd. Na podlagi tega se bodo učenci zavedali lastnega uspeha in napredka. Pomagali jim bomo, da bodo imeli nadzor nad tem, kar se jim dogaja. Naučili se bodo sprejemati učne in osebne cilje. To pomeni, da se bodo naučili ovrednotiti, kje so trenutno, kje si želijo biti in kako bodo tja prišli. To je zelo pomembna veščina za življenje. To je veščina ustvarjalnega človeka. Učenci bodo tako postali sposobni sprejemati odgovorne odločitve.

96

6 SKLEP

Magistrsko delo je usmerjeno v kritično obravnavo in v reševanje strokovnega problema iz stroke. Ocenjujemo, da smo z izsledki empirične raziskave prispevali k praksi in teoriji predmetnega področja likovne umetnosti, k razvoju znanosti na področjih didaktike likovne vzgoje in specialne pedagogike ter k razvoju vključevanja učencev s posebnimi potrebami.