S tem magistrskim delom želimo prevetriti tradicionalni pouk likovne umetnosti ter posodobiti in razširiti njegove konceptualne osnove. Ob prenovi šolskih kurikularnih okvirjev in spremljajočih novih predpisih in pravilnikih so se namreč začeli spreminjati tudi ukoreninjeni vzorci podajanja znanja. Želimo pripomoči k uveljavljanju sodobneje zasnovane učne prakse, h kritičnemu soočanju z novimi, alternativnimi modeli in tako k uveljavljanju praktične uporabe konstruktivističnih strategij pri pouku likovne umetnosti. Predstavljen model bo učiteljem v pomoč pri spreminjanju transmisijske paradigme pouka in pri izoblikovanju njihove lastne strategije poučevanja, ki jo bodo uporabljali pri vsakodnevnem delu z učenci. Za izhodišče v konstruktivistični teoriji poučevanja in učenja smo se odločili zato, ker menimo, da sta bolj kot pravilen rezultat, ki je cilj tradicionalnega poučevanja in učenja, pomembna razumevanje problema in pot do rešitve. S slednjimi aktivnostmi omogočimo učencem več kreativnega povezovanja in možnosti prenašanja spoznanj na druga področja. Konstruktivistični vzgojno-izobraževalni model poučevanja likovne umetnosti je zelo primeren za ustvarjanje tistih pogojev, preko katerih lahko učenci prihajajo do novih spoznanj in novega razumevanja samega sebe, svojih sošolcev in okolja. Z likovnim izražanjem učenci razodevajo svoj notranji svet, ga bogatijo, izražajo domišljijo in občutja ter poglabljajo svoja socialna čustva. Z našimi konstruktivističnimi priporočili, ki razširjajo pogled na učenca kot celovito osebnost, pa dobiva učenje likovne umetnosti še bolj pomembne razsežnosti vseživljenjskosti.
Čeprav se ljudje rodimo z določenimi biološkimi zasnovami oz. genetskimi dispozicijami za razvoj, M. Zupančič (2004) meni, da svojih prirojenih potencialov ne bi mogli razviti brez spodbudnega delovanja okolja. S stališča poučevanja v šoli se lahko v tem pogledu navežemo tudi na dejstvo, ki je zapisano v slovenskem Zakonu o osnovni šoli (Šolska zakonodaja, 1996), in sicer, da naj bi učitelji poleg spoznavnih ciljev posameznega predmeta uresničevali tudi splošne cilje izobraževanja, kot so spodbujanje skladnega spoznavnega, čustvenega in socialnega razvoja posameznika, vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi. Vloga učitelja je torej predvsem v ustvarjanju možnosti, da učenci gradijo znanja in spretnosti za uspešno življenje in delo v sodobni družbi. V skladu z razvojem sodobnega šolstva so tako nujne spremembe tudi pri načinih poučevanja likovne umetnosti. Zato se morajo učitelji likovne umetnosti, ki poučujejo učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju, kar najbolje usposobiti in pridobiti predmetnospecifične kompetence. Le z novimi, sodobnimi načini poučevanja bodo pri svojem delu uspešni. Opara (2015) navaja, da o pomenu izobraževanja učiteljev za prihodnost in za inkluzijo govorijo tudi številni dokumenti evropskih organizacij, katerih glavna določba je, da je treba izboljšati kompetence učiteljev.
99
Ker posebne potrebe izhajajo iz posebnih primanjkljajev učencev, je zanje treba s posebnimi postopki, pozornostjo in potrpežljivostjo vedno sproti ustvarjati pogoje, ki dajejo najboljše vzgojno-izobraževalne in socialno-emocionalne rezultate. Med najpomembnejšimi je vsekakor splošen razvoj učenca in v praksi njegova uspešna socialna integracija. Ob tem se vzporedno oblikuje tudi dodaten pogled na likovno umetnost in njeno izjemno pomembno vlogo.
P. Sims (2004) je prepričana, da imajo učitelji v rokah prihodnost sveta. Imajo moč, da na svetu kaj spremenijo. Učencem lahko dajo moč ali jih zatrejo. Lahko jim pomagajo, da postanejo odgovorni državljani ali posamezniki z neizpolnjenimi potrebami. Pri poučevanju so zato nujni prožnejše prilagajanje idejam in izkušnjam učencev, upoštevanje in razvijanje njihovih idej, več samostojnejšega raziskovanja in kritičnega razmišljanja. Tak način dela v učencih razvija samozaupanje, da si bodo upali spregovoriti in se izraziti v skupini, da bodo razmišljali in prevzemali odgovornost za svoja dejanja.
Z našim magistrskim delom smo ustvarili pozitivne šolske izkušnje pri pouku likovne umetnosti. Ustvarili smo take izkušnje, ki so učencem dale nadaljnjo motivacijo za učenje.
Učencem smo omogočili globino razumevanja in življenjsko, uporabno znanje. To je zanje najlepša popotnica, ki jim jo lahko da učitelj. Sprejeti sodoben, spremenjen pogledo na poučevanje in učenje je za učitelja vsekakor zahteven izziv. V uspešno učno-vzgojno delo z učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju mora vložiti veliko strokovnega dela. Znati se mora zadovoljiti z majhnimi uspehi, saj je to motivacija za naprej. Poskrbeti mora, da so vse potrebe vseh učencev zadovoljene. V njihovi bogati raznolikosti in v raznolikosti njihovih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb pa vplivanje nanje in obenem na celotno razredno klimo ni lahka naloga. Še več. Tudi vsi izpolnjeni pogoji, kot so ustrezni načini, metode in oblike dela, enostavno niso dovolj. Potrebni so še ljubezen, zaupanje, potrpežljivost, topel pogled in mehak stisk roke. Do učinkovitejše prakse v pogledu uspešnega poučevanja in socialne integracije nas učitelje tako vodi le ena pot. To je pot, na kateri sami sebi omogočamo ob že usvojenem znanju pridobivanje novih, dodatnih znanj, izmenjavo idej in dobre prakse. Ta pot vključuje tudi naš celostni osebnostni razvoj in mnoge spremembe v naših prepričanjih. Vsaka sprememba pa je rast in priložnost za notranjo preobrazbo. Ko bomo začutili stik s svojo lastno integriteto in delovali po glasu svojega srca, bomo spoznali svojo izjemnost in dragocenost. Takrat bomo sposobni spremeniti svet.
100
SLIKA 91
101
7 LITERATURA IN VIRI
Adamič, M. Konstruktivizem in didaktične teorije. V: Marentič Požarnik, B. (ur.).
Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev: povzetki prispevkov. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete: Slovensko društvo pedagogov, 2003.
Adamič, M. Konstruktivizem in didaktična teorija W. Schulza. V: Marentič Požarnik, B.
(ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004.
American Psychiatric Association, Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (Fifthed.). Arlington, VA: American Psychiatric Publishing, 2013. Pridobljeno 24. 2. 2016, iz spletnega vira: www.dsm5.org.
Bečaj, J. Problem uspešnosti pri obravnavanju vedenjskih motenj na osnovni šoli. Vedenjske motnje mladostnikov v sodobnem času. Družina in vzgoja, št. 6, 1987. 78‒104.
Bierman, K. Peer rejection: Developmental processes and intervention strategies. New York, ZDA: The Guilford Press, 2004.
Brus, S. Pomoč učencem z vedenjskimi in čustvenimi težavami v osnovni šoli. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2010.
Butina, M. Slikarsko mišljenje. Od vizualnega k likovnemu. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1995.
Butina, M. Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora, 1997.
Butina, M. Uvod v likovno oblikovanje. Priročnik za likovne šole. Ljubljana: Debora, 1997.
Butina, M. Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora, 2000.
Casar, B. Vedenjsko težavni otroci v osnovni šoli. Seminar, Osnovna šola Ivanjkovci, 19. 4.
2006.
Case, C., Dalley, T. The Handbook of Art Therapy. Tavistock – Routledge, 1992.
Cencič, M. in M. Praktično usposabljanje učiteljskih kandidatov. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 1994.
Cencič, M. Zapiski s predavanj. Kvalitativna raziskava. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2002.
Cerar, M. Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Radovljica: Didakta, Slovensko društvo pedagogov, 1991.
Claxton, G. Integrity and uncertainty – why young people need doubtful teachers. V:
Watkins, C., Lodge, C. in Best, R. Backing Tomorrowʼs Schools: Towards Integrity.
Routledge Falmer, 2000. 17–31.
Colnerič, B., Zupančič, M. Otroci z motnjo v duševnem razvoju: družinska perspektiva. V:
Pogledi psihologije na učinkovitost. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Rostoharjeva zbirka, 2013.
Corbett, J. Inclusivity and School Culture: the case of special education. V: Prosser School Culture. London: Pau Chapman Publishing, 1999.
Cvetek, S. Za znanost o izobraževanju učiteljev. V: Marentič Požarnik, B. (ur.).
Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev: povzetki prispevkov. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, Slovensko društvo pedagogov, 2003.
Daniels, H. An introduction to Vigotsky. London: Routledge, 1996.
De Saint-Exupéry, A. Življenjske modrosti. Najlepši citati. Tržič: Učila International, 2012.
DfEE/QCA. The National Curriculum: Handbook for Secondary Teachers in England.
London: DfEE and Qualifications in and Curriculum Authority, 1999.
Driscoll, M. P. Psychology of Learning for Instruction. Boston: Allyn and Bacon, 1994.
Driver, R. et al.Constructing Scientific Knowledge in the Clasroom. Educational Researcher, Vol. 23, N.7, 1994. 5–12.
102
Duh, M. Računalnik pri likovni vzgoji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
2001.
Duh, M. Mediji pri sodobni likovni vzgoji. V: Blažič, M. (ur.). Mediji v izobraževanju. Novo mesto: Visokošolsko središče Novo mesto, 2004. 122–127.
Duh, M. Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji. Maribor: Pedagoška fakulteta, 2004.
Ferbar, J. (ur.) Tempusovo snopje. Tempusova projektna skupina, Ljubljana: DZS, 1993.
Fuerst, K. Spremljanje in ocenjevanje – v mednarodnem oddelku. V: Marentič Požarnik, B.
(ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško likovno-terapevtski vidik. V: Založnik, B. (ur.). Otroci s posebnimi potrebami. Integracija in inkluzija.
Nova Gorica: Educa – Melior, 2006. 55–62.
Grubešič, S. Gibalno-plesna terapija – nov pristop v vzgoji in izobraževanju oseb z Downovim sindromom v obdobju adolescence. V: Caf, B. in Cajnko, B. (ur.). Oblike in metode dela v umetnostni terapiji. Zbornik prispevkov. Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, 2008.
Herzog, J. Sodobni mediji v luči pouka likovne vzgoje, ki temelji na konstruktivistični teoriji.
Revija za elementarno izobraževanje. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, 1/2, 2008. 77–85.
Hodapp, R. M. Development and disabilities. Intellectual, sensory and motor impairments.
Melbourne: Cambridge University Press, 1998.
Hozjan, D. Možnost indoktrinacije učencev v polju socialnega konstruktivizma. V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004. 209–218.
Huges, J. N., Cavell, T. A., in Willson, V. Further support for the developmental significance of the quality of the teacher-student relationship. Journal of School Psyhology, 39, 2001. 289–301.
Jaušovec, N. E-učenje. V: Vovk Korže, A., Vihar, N. (ur.). Partnerstvo fakultet in šol kot spodbuda profesionalnemu razvoju učiteljev. Maribor: Pedagoška fakulteta, 2007. 145–151.
Jeriček, H. Posledice konstruktivizma pri delu z ljudmi. V: Marentič Požarnik, B. (ur.).
Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004.
Jurišič, B. Zakaj mi to delajo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999. (9)
Kariž, B. Likovno ustvarjanje kot terapevtska in kreativna možnost. V: Caf, B. in Cajnko, B.
(ur.). Oblike in metode dela v umetnostni terapiji. Zbornik prispevkov. Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, 2008.
Kariž, B. Likovna terapija za otroke. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, 2010.
Kavkler, M. Integracija in spremembe v procesu poučevanja. V: Uresničevanje integracije v praksi. Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Zbornik prispevkov s strokovnega simpozija v Portorožu od 13. do 15. 2. 1997. Ljubljana: Center Kontura, 1997.
Kavkler, M. Opredelitev inkluzivne vzgoje in izobraževanja. V: Kavkler, M., Morrison, C.
A., Babuder, K. M., Lah, P. S., in Viola, S. Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja –
103
izbrana poglavja v pomoč šolskim timom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008.
Kavkler, M. Posebne vzgojno-izobraževalne potrebe. V: Kavkler, M., Morrison, C. A., Babuder, K. M., Lah, P. S., in Viola, S. Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008.
Kemmis, S., in McTaggart, R. Načrtovalnik akcijske raziskave. V: Cerar, M. (ur.). Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Radovljica: Didakta, Slovensko društvo pedagogov, 1991. 7–46.
Kolar, M. Travnik kot učilnica, učilnica kot travnik. Ljubljana: ZRZŠS, 1999.
Kordeš, U. Konstruktivistična epistemologija – stališče udeleženosti. V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev: povzetki prispevkov. Ljubljana:
Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete: Slovensko društvo pedagogov, 2003.
Kottler, J. A. in Kottler, E. Svetovalne spretnosti za vzgojitelje in učitelje. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti, 2001.
Košir, K. Socialni odnosi v šoli. Maribor: Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, 2013.
Krajnčan, M. Konceptualizacija preventivnih modelov v osnovni šoli. V: Devjak, T. (ur.).
Pravila in vzgojno delovanje šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2007.
Kramar, M. Konstruktivizem in učiteljeva vloga v izobraževalnem procesu. V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev: povzetki prispevkov.
Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete: Slovensko društvo pedagogov, 2003.
Kramar, M. Konstruktivizem in učiteljeva vloga v izobraževalnem procesu. V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004.
Krapše, T. Aktivno učenje v učni praksi – realnost ali iluzija? V: Marentič Požarnik, B. (ur.).
Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev: povzetki prispevkov. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete: Slovensko društvo pedagogov, 2003.
Krašna, M., Bratina, T. Distance education – instructional video. Zbornik radova. (vol. 4).
Computers in education. Računala u obrazovanju. Rijeka: Mipro, 2006. 101–104.
Krnel, D. Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS, 1993.
Krnel, D. Kaj početi z idejami otrok – konstruktivizem v začetnem naravoslovju. V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004.
Lebarič, N., Kobal Grum, D., Kolenc, J. Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami.
Radovljica: Didakta, 2006.
Lewis, R. The discipline dilemma. 2nd ed. Acer, Melbourne, 1997.
Lewis, R. B., Doorlag, D. H. Teaching Special Students in the Mainstream. Second edition.
Ohio: Merrill Publishing Company, 1987.
Marzano, R. J., Pickering, D. J. in McTighe, J. Assessing Student Outcomes. Alexandria:
ASCD, 1993.
Marentič Požarnik, B. Dejavniki in metode uspešnega učenja. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1988.
104
Marentič Požarnik, B. Konstruktivizem – kažipot ali pot do kakovostnejšega učenja učiteljev in učencev? V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004.
Marentič Požarnik, B. Konstruktivizem na poti od teorije spoznavanja do vplivanja na
Mesec, B. Metodologija raziskovanja v socialnem delu 1 (skripta). Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1997.
Mikuž, J. Slovensko moderno slikarstvo in zahodna umetnost. Od preloma s socialističnim realizmom do konceptualizma. Ljubljana: Moderna galerija. 1995.
Muhovič, J. Šest argumentov za uvedbo likovnega prakticiranja v izobraževalne programe osnovnih in srednjih šol. V: Tacol, T., in Frelih, Č., Likovna vzgoja. Likovna vzgoja v kurikularni prenovi. Zbornik objavljenih besedil o likovni vzgoji v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Debora, 1998. 13–25.
Muhovič, J. Odnos med otroškim likovnim izražanjem in likovno ustvarjalnostjo odraslih. V:
Anthropos 3-4, 1990. 9–21.
Muhovič, J. Umetnost in formalizacija. Odnos med formo in vsebino v (likovni) umetnosti.
V: Anthropos 5-6, 1992. 71–83.
Musek, J., Pečjak, V., in Polič, M. Uvod v psihološko metodologijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, 1981.
NCDPI. The Balanced Curriculum: A Guiding Document for Scheduling and Implementation of the North Carolina Standard Course of Study at the Elementary Level.2004.
http://www.ncpublicschools.org/docs/curriculum/balancedcurriculum.pdf Pridobljeno 15. 10.
2015.
Nojič, B. Posebne potrebe in spolnost – »ljubezen je čustvo, ki se ga moramo naučiti!« V:
Založnik, B. (ur.). Otroci s posebnimi potrebami. Integracija in inkluzija. Nova Gorica: Educa – Melior, 2006.
Opara, B. Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah. Vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Centerkontura, 2005.
Opara, B. Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Centerkontura, 2015.
Orlich, D. C., et al. Teaching Strategies. A Guide to Effective Instruction. Boston and New York: Houghton Mifflin Company, 2004.
Patry, J. L. Konstruktivistično učenje kot proces reševanja problemov. V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško
Reich, K. Systemisch-konstruktivistische Pedagogik: Einfuehrung in Grundlagen einer interaktionistisch-konstruktivistischen Pedagogik. Kriftel: Luchterhand, 2002.
105
Roseth, C. J., Johnson, D. W., in Johnson, R. T. Promoting early adolescentsʼ achievement and peer relationships: The effects of cooperative, competitive and individuaistic goal structures. Psychological Bulletin, 134, 2008. 223–246.
Rovšek, M. Poti in stranpoti vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V:
Založnik, B. (ur.). Otroci s posebnimi potrebami. Integracija in inkluzija. Nova Gorica: Educa – Melior, 2006.
Rupnik, J. Čas spreminjanja ustanove. V: Uresničevanje integracije v praksi. Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Zbornik prispevkov s strokovnega simpozija v Portorožu od 13. do 15. 2. 1997. Ljubljana: Center Kontura, 1997.
Rupnik, J. Igranje nam je v pomoč. V: Uresničevanje integracije v praksi. Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Zbornik prispevkov s strokovnega simpozija v Portorožu od 13. do 15. 2. 1997. Ljubljana: Center Kontura, 1997.
Salomon, G. The changing role of the teacher: From information transmitter to orchestrator of learning. V: Oser, F. K., Dick, A. & Patry, J. L. (Eds.), Effective and responsible teaching:
The new synthesis, San Francisco: CA, 1992. 35–49.
Sardoč, M. Pravice otrok s posebnimi potrebami do inkluzivnega izobraževanja. V: Založnik, B. (ur.). Otroci s posebnimi potrebami. Integracija in inkluzija. Nova Gorica: Educa – Melior.
2006.
Sims, P. Spodbujanje odličnosti. Vsak otrok je lahko dober učenec. Tržič: Učila International, 2004.
Slunjski, M. Skupinska likovnoterapevtska obravnava osebe z akutno psihotično motnjo. V:
Caf, B., in Cajnko, B. (ur.). Oblike in metode dela v umetnostni terapiji. Zbornik prispevkov.
Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, 2008.
Speece, D. L., Keogh B. K. Research on Classroom Ecologies: Implications for Inclusion of Children With Learning Disabilities. Psychology Press, Mahwah. New Jersey: Lawrence Erlbaum Associates, 1996.
Spiro, R. J., Vispoel, W., Schmitz, J., Samarapungavan, A., Boerger, A. Knowledge acquisition for application: Cognitive flexibility and transfer in complex content domains. V:
Britton, B. C. (Ed.). Executive control processes (177–200). Hillsdale, N. J. Lawrence Erlbaum Associates, 1987.
Stangvik, G. Conflicting perspectives on learning disabilities. V: Clark, C., Dyson, A., in Millward, A. (Ed.), Theorising special education. London, New York: Routledge, 1998.
Sutherland, K. S., Oswald, D. P. The relationship between teacher and student behaviour in classrooms for students with emotional and behaviural disorders: Transactional processes. V:
Journal of Child and Family Studies, 14 (1), 2005. 1–14.
Swami Maheshwarananda, S. Izbrani biseri. Kranj: Društvo Joga v vsakdanjem življenju, 1999.
Swift, J., Steers, J. A Manifesto for Art in Schools. Journal of Art and Design Education, 18 (1), 1999. 7–13.
Špoljar, K. Pedagoški konstruktivizem v teoriji in vzgojno-izobraževalni praksi. V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004.
Šteh, B. Koncept aktivnega in konstruktivnega učenja. V: Marentič Požarnik, B. (ur.).
Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev: povzetki prispevkov. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete: Slovensko društvo pedagogov, 2003.
106
Šteh, B. Koncept aktivnega in konstruktivnega učenja. V: Marentič Požarnik, B. (ur.).
Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004.
Tacol, T. Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog. Ljubljana: Debora, 1999.
Tacol, T. Likovno izražanje. Učbenik za 5/6/7/8 razred. Ljubljana: Debora, 2002.
Tacol, T. Likovno izražanje: didaktična izhodišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Debora, 2003.
Tacol, T. Učitelj – snovalec ustvarjalnega učnega procesa likovne vzgoje. V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004.
Tacol, T. idr. Učni načrt Likovna vzgoja. Program osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2004.
Tacol T. idr. (predlog) Učni načrt Likovna vzgoja. Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom.
Thomas, G., Walker, D., Webb, J. Inclusive education: The ideas and the practice.V:
Topping, K., Maloney, S. (Ed.). Inclusive education. London: Routledge Falmer, 2005. 17–
28.
Twomey Fosnot, C., Perry, R. S. Constructivism: A psychological theory of learning. V:
Twomey Fosnot, C. (Ed.). Constructivism: Theories, perpectives and practice (2nd ed.) New York: Teachers College Press, 2005. 8–38.
Tomšič Čerkez, B. Likovna izkušnja kot izhodišče pri pouku likovnega snovanja:
Permanentno nadgrajevanje izkušenj poučevanja in učenja. V: Marentič Požarnik, B. (ur.).
Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 2004.
Ule, M. Mladi v družbi novih tveganj in negotovosti. V: Šelih, A. (ur.), Prestopniško in odklonsko vedenje mladih – vzroki, pojavi, odzivanje. Ljubljana: Bonex, 2000.
Valenčič Zuljan, M. Pojmovanja učiteljeve in učenčeve vloge pri pouku študentov razrednega pouka na začetku šolanja. V: Marentič Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev: povzetki prispevkov. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete: Slovensko društvo pedagogov, 2003.
Viola, S. Zadovoljevanje socialnih in čustvenih potreb učencev s posebnimi potrebami v inkluzivnem okolju. V: Kavkler, M., Morrison, C. A., Babuder, K. M., Lah, P. S., in Viola, S.
Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008.
Vogelnik, M. Likovnost v skupini in umetnostna terapija. Koper: Vita, 1996.
Von Glaserfeld, E. A Constructivist Approach to Teaching. V: Steffe L. P., J. Gale. Eds., Constructivism in Education. Hisdale: Lawrence Erlbaum, publ., 1995. 3–15.
Vovk – Ornik, N. (ur.). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz.
motenj otrok s posebnimi potrebami. 2. izd., El. knjiga. http://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s posebnimipotrebami.pdf, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2015.
Vršnik Perše, T. Poučevanje otrok s posebnimi potrebami v redni osnovni šoli ter pristopi poučevanja. V: Colnerič, B., in Zupančič, M. Socialno vedenje učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Šolsko polje, 18 (3/4), 2007. 17–33.
Warden, D., Christie D. Spodbujanje socialnega vedenja. Dejavnosti za spodbujanje prosocialnih medosebnih veščin in vedenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti, 2001.
Warnock, M. The Uses of Philosopy. Oxford: Blackwell. 1992.
Windschitl, M. Framing Constructivism in Practice as the Negotiation of Dilemma: An Analysis of the Conceptual, Pedagogica, Cultural and Political Challenges facingh Teachers.
Review of Educational Research, Vol. 72, N.2, 2002. 131–175.
107
Weinstein, R. The classroom as a social context for learning. Anual Review of Psychology, 42, 1991. 493–525.
Wentzel, K. Schooadjustment. V. W. Reynolds in G. Miller (ur.), Handbook of psyhology:
Vol. 7 Educational Psychology. Hoboken. NJ, ZDA: John Wiley & Sons, 2003. 235–258.
Wyrwa, H. Konstruktivismus und Schulpedagogik. In: Landesinstitut für Schule und
Wyrwa, H. Konstruktivismus und Schulpedagogik. In: Landesinstitut für Schule und