VPLIVI SPREMEMB

V nadaljevanju bomo opredelili vplive sprememb in navedli naše ugotovitve in dosežke.

Z akcijsko raziskavo smo izboljšali socialno komponento, in sicer kakovost medsebojnih odnosov in odzivanje učencev na sugestije vseh vključenih. Na to komponento smo pozitivno vplivali s konstruktivističnim modelom poučevanja likovne umetnosti, v katerega smo vključili aktivne metode in oblike dela ter številne druge prilagoditve. Kot temelj uspešnega učenja smo uporabili celovito obravnavo učencev. Učenje likovne umetnosti smo tako zastavili kot proces učenčevega celostnega spreminjanja s poudarkom na dejstvu, da so vsi učenci začutili tok pozitivnih sprememb. Vseskozi smo ravnali v skladu s temeljnimi razsežnostmi delovanja človeka. Skrbno smo zadovoljevali potrebe učencev, ki izhajajo iz teh razsežnosti, vključno z njihovimi posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Predvsem smo želeli učencem omogočiti čim več dobrih izkušenj s čustveno komponento, v katerih so lahko izražali sami sebe in svoje občutke, se med seboj v zvezi s tem aktivno poslušali (naloge smo organizirali tako, da smo sproti preverjali razumevanje) ter da so konflikte reševali kar se da konstruktivno in s sklepanjem kompromisov. To človeka obogati in vodi v bolj prijazen svet. Kljub dejstvu, da so za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju značilne nižje intelektualne sposobnosti, zmanjšane sposobnosti za učenje, šibkejše predznanje od polnočutečih vrstnikov ter da se nagibajo k nezrelemu presojanju in odzivanju v socialnih okoliščinah, se je v raziskavi izkazalo, da imajo ob ustrezno prilagojenem vodenju ti učenci vendarle potrebne kognitivne, metakognitivne in afektivne spretnosti, ki so pogoj za aktivno delo in neodvisno učenje. Izkazalo se je tudi, da niso vsi učenci enako sposobni samostojno pridobivati znanje. Zato je bila učiteljica zelo pozorna na razvojno stopnjo učencev in njihove individualne razlike in je to tudi zelo skrbno upoštevala. Manj sposobnim učencem je z individualno obravnavo ponudila več direktnega vodenja. Sposobnejšim učencem na višji razvojni stopnji pa je zagotovila pri pouku več prostora za samostojno učenje, torej več indirektno vodenega učenja. Ob njenem neprestanem in fleksibilnem metodičnem in časovnem prilagajanju posebnim potrebam učencev so ti zaradi učne vsebine s konkretno podano problematiko, ki so se je lotevali v različnih kontekstih, z različnimi nameni in z različnih perspektiv, dosegli fleksibilne reprezentacije znanja. Pogoj za takšno delo so manjše skupine učencev, fleksibilno kombiniranje mnogih aktivnih metod in dinamično prehajanje iz ene v drugo obliko dela.

Vplivi sprememb so se izkazali za pozitivne, zato so naša pričakovanja izpolnjena.

Ugotovitve raziskave nakazujejo, da je konstruktivistični pouk likovne umetnosti omogočil zadovoljstvo vseh vključenih. Pri učencih je razvijal sposobnost odločanja, izmenjavo izkušenj, izražanje čustev in občutkov, poglabljanje vase in v druge ter tako okrepil medsebojne odnose. V času raziskave so se pri učencih precej izboljšale komponente mnogih socialnih veščin.

87

V nadaljevanju predstavljamo pregled izboljšav socialnih veščin, ki se povezujejo s socialno kompetentnostjo. Pri predstavljenih ugotovitvah raziskave se opiramo na sedem sklopov socialnih veščin, ki jih navaja K. Bierman (2004).

1. SOCIALNA UDELEŽBA: Učenci so se pridružili vsem pripravljenim aktivnostim, za katere so povedali, da so bile zanimivo zastavljene. V interakcijah s sošolci so se počutili udobno in sprejeto.

2. RAZUMEVANJE EMOCIJ: Učenci so razvijali čustveno energijo. Razmišljali so o svojih občutjih, jih prepoznali in uzavestili ter izrazili na svojstven način. Tudi na občutja svojih sošolcev so se primerno odzivali. Pokazali so voljo za upoštevanje različnih mnenj.

3. PROSOCIALNO VEDENJE: S pomočjo kooperativne igre in kooperativnih dejavnosti smo poskrbeli, da so bili učenci usmerjeni v pozitivne lastnosti drug drugega in da so gojili medsebojno spoštovanje in spoštovanje do različnosti. Bili so naklonjeni sprejemanju in prepoznavanju edinstvenosti vsakega in vseh ter medsebojni pomoči. Primerno so si delili vse ponujene pripomočke in materiale za ustvarjanje in ob tem negovali prijaznost do drugih. Krepili so prijateljske vezi.

4. SAMOKONTROLA: Učenci so si postavili cilje in si prizadevali, da bi jih dosegli.

Trudili so se zavirati reaktivno odzivanje. Z jezo, frustracijami in konflikti so se ustrezno spoprijeli. Uspešno izveden proces samovrednotenja je pozitivno vplival na samospoštovanje posameznikov in razreda kot celote. To je pripomoglo k spodbujanju pozitivnega razrednega ozračja in dinamike, v kateri je bil pouk za učiteljico in učence prijetnejši.

5. VEŠČINE KOMUNICIRANJA: Nekateri učenci so pri komunikaciji imeli težave z uporabo neprimernih izrazov in z nestrpno komunikacijo. Med raziskavo se je uporaba neprimernega besedišča pri teh učencih zmanjšala. Večina učencev pa se je primerno izražala. Vljudno so postavljali vprašanja in podajali odgovore. V procesu je bilo čutiti vse bolj enakopraven dialog. Učenci so tudi bili vedno bolj strpni do izkušenj sošolcev in njihovih vprašanj, nepopolnih idej in domnev. Postajali so vse bolj odprti. Izražali so svoje interese, želje, pričakovanja in predstave. K temu smo jih spodbujali s postavljanjem vprašanj, kot so: kako se počutijo, kje so njihove misli, kje je njihova pozornost, ali jih kaj skrbi, kaj prinašajo v interakcijo. Vedno bolj spoštljivo so poslušali in sprejemali mnenja drugih. Na koncu jim je bilo všeč, da so tako učinkovito medsebojno sodelovali.

6. VEŠČINE »FAIR-PLAYA«: Učenci so upoštevali dogovorjena pravila in postavljena navodila. Njihovo vedenje je bilo pošteno.

7. VEŠČINE REŠEVANJA SOCIALNIH PROBLEMOV: Učenci so prepoznali težave v razredu. Uspešno so sodelovali pri skupnem načrtovanju dejavnosti, pri vrednotenju rešitev in pri presojanju novih strategij. Zavedali so se, da so skupaj sooblikovali dober pouk. Sprejeli so nov kontekst pouka in pridobili nove izkušnje reševanja težav. Naučili so se podpirati dobre zamisli in sklepati kompromise.

Pokazali so pripravljenost za prevzemanje novih odgovornosti.

88

5.1.1.1 DOSEŽENI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI 5.1.1.1.1 DOSEŽKI NA BIOLOŠKEM PODROČJU

- Večja pozornost.

- Večja koncentracija.

- Izboljšane kognitivne sposobnosti.

- Izboljšane senzorne sposobnosti.

- Stabilnejši psihomotorični tempo.

5.1.1.1.2 DOSEŽKI NA SOCIALNO-EMOCIONALNEM PODROČJU - Občutenje sebe in svoje okolice.

- Pridobivanje spoznanj o sebi.

- Boljša socialno-emocionalna stabilnost.

- Ozaveščanje čustvenega stanja.

- Izboljšanje vedenja.

- Boljše navezovanje stikov.

- Razvijanje humanih odnosov.

- Večja odprtost za sodelovanje.

- Nove socialne spretnosti.

- Boljša vključitev v socialno okolje.

- Boljše socialnointerakcijske spretnosti.

- Učenje, kako upoštevati drugega.

- Sklepanje konstruktivnih kompromisov.

- Ustvarjalno reševanje konfliktov.

- Razvijanje samoiniciativnosti.

- Samoodkrivanje.

- Povečano razumevanje samega sebe.

- Izboljšano samozavedanje.

- Izboljšano samoizražanje.

- Izboljšana komunikacija.

- Izmenjava pozitivnih misli, besed, občutkov.

- Napredek v izražanju lastnega mnenja.

- Povišano samospoštovanje.

- Izgrajevanje pozitivne samopodobe.

- Izboljšana osebnostna integriteta.

- Zvišana notranja motivacija.

- Odprtost za zunanjo motivacijo.

- Odprtost za spremembe.

5.1.1.1.3 DOSEŽKI NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PODROČJU - Aktivno udejstvovanje pri pouku.

- Veselje do usvajanja novih znanj.

- Zanimanje za odkrivanje novih poti učenja.

- Razvijanje spretnosti opazovanja.

- Razvijanje spretnosti razvrščanja.

89 - Bolj spontano učenje.

- Zanimanje za raziskovanje novih materialov.

- Zanimanje za preizkušanje novih postopkov na področju risarskih in slikarskih tehnik.

- Izražanje misli, občutkov in navdihov s pomočjo likovnih elementov.

- Zanimanje za večjo svobodo izražanja z likovnimi elementi.

- Razvijanje ustvarjalnosti v mišljenju in pri likovnem delu.

- Razvijanje spretnosti grafičnega zapisa.

- Zaznavanje napredka pri pozitivnem doživljanju učenja.

- Večja odprtost za vsebine likovne umetnosti.

- Zavedanje samega sebe kot ustvarjalne osebnosti.

- Korak naprej pri zavedanju svoje osebnostne rasti.

5.2 KONSTRUKTIVISTI Č NI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI MODEL POU Č EVANJA LIKOVNE UMETNOSTI U Č ENCEV Z LAŽJO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU

Učenje likovne umetnosti je za učence že v osnovi smotrno, saj lahko s pomočjo likovnega izražanja marsikaj sporočijo svetu. Likovna umetnost nam omogoča imaginacijo, intuitivnost, kreativnost in ustvarjalnost. Te komponente so edinstvene. Povezali smo jih z načeli kakovostnega poučevanja in jim dali temelj v konstruktivistični teoriji. Upoštevali smo tudi številna druga sodobna dognanja o poučevanju in učenju učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Na podlagi rezultatov empirične raziskave smo izdelali konkretna konstruktivistična priporočila za poučevanje likovne umetnosti, ki so prijazna do vseh učencev in prilagojena njihovim posebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam. Namenjena so likovnim pedagogom, ki delajo z učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Zastavljena so tako, da spodbujajo učence k razvijanju pozitivnega odnosa do učenja likovne umetnosti, k učenju učenja likovne umetnosti, k osmišljanju tega učenja in do vseživljenjskosti. Konstruktivistični pouk likovne umetnosti učence celostno razvija. Ob likovnem razvoju razvija tudi osebnostni razvoj, konkretno pa pripomore k boljšim medsebojnim odnosom med učenci in k njihovemu kakovostnejšemu odzivanju na sugestije drugih.