2.4 PRIMERJAVA UČNEGA NAČRTA ZA SLOVENŠČINO S FINSKIM UČNIM
2.4.2 Finski učni načrt z vidika medkulturnosti
2.4 PRIMERJAVA UČNEGA NAČRTA ZA SLOVENŠČINO S FINSKIM UČNIM NAČRTOM V KONTEKSTU VEČKULTURNOSTI IN MEDKULTURNOSTI
2.4.1 Finski učni sistem
Finski šolski sistem velja za enega najučinkovitejših šolskih sistemov na svetu.
Predstavniki drugih držav množično potujejo v Helsinke, da bi se od Fincev naučili, kako narediti dobro šolo (Škalič, 2016).
Glavni cilj šolskega sistema je služiti kot inštrument za doseganje enakosti v družbi (prav tam).
Pri preučevanju me je najbolj zanimalo, kako je stroka na Finskem umestila pojma večkulturnost in medkulturnost v učni načrt.
Etična usmerjenost finskega izobraževalnega sistema temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju ter nudenju pomoči vsakomur, ki jo potrebuje.
Vsi otroci dobijo enako kvalitetno izobrazbo, ne glede na to, ali živijo na vasi ali v velikem mestu. Razlike med najslabšim in najboljšim učencem so najmanjše na svetu, ugotavlja študija OECD (prav tam). »Enakost je najpomembnejša beseda v finskem izobraževanju.
O tem so si edine vse politične stranke na levi in desni,« je izpostavil predsednik finskega združenja učiteljev (Škalič, 2016).
Med osnovne vrednote izobraževalnega sistema prištevajo spoštovanje življenja, človekovih pravic in različnih kultur, spodbujanje trajnostnega razvoja in odgovornosti ter dosledno spoštovanje različnosti učencev (prav tam).
Šolstvo in kultura gresta z roko v roki. Če bodo uvajali spremembe v šolstvu, se bo to odražalo tudi v kulturi, ki jo je epidemija koronavirusa pahnila v globoko brezno.
2.4.2 Finski učni načrt z vidika medkulturnosti
Pri analizi finskega učnega načrta (National core curriculum for basic education, 2014) sem se osredotočala na tematiko večkulturnosti in medkulturnosti.
Finci imajo od prvega do devetega razreda predmet religija (Religion) in predmet etika (Ethics). V slovenskem šolskem prostoru predmeta religija nimamo. Predmet državljanska in domovinska vzgoja ter etika je v slovenskem prostoru prisoten v 7. in 8.
razredu osnovne šole. Pri tem predmetu se učenci med drugim učijo tudi o verstvih in kulturah. Finci imajo neprimerljivo več poudarka na kulturnem ozaveščanju in predvsem to počno že zelo zgodaj, od 1. razreda dalje.
Poslanstvo in splošni cilji (izpostavljeni le določeni) osnovnega izobraževanja so zapisani v dokumentu National core curriculum for basic education (2014, str. 19). Poslanstvo osnovnošolskega izobraževanja je preprečevanje neenakosti in izključevanja, prav tako spodbujanje enakosti spolov. Naloga osnovnega izobraževanja je spodbujati kulturno usposobljenost in spoštovanje kulturne dediščine ter podpirati učence pri gradnji lastne kulturne identitete in kulture, spodbujati razumevanje kulturne raznolikosti in pomagati učencem dojemati kulturo kot napredek preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, kjer ima vsak lahko svobodo.
___________________________________________________________________
16
Nacionalni cilji izobraževanja (izpostavljeni vsi) so določeni v Zakonu o osnovnem izobraževanju, usmerjajo pripravo vseh vidikov nacionalnega učnega načrta, prav tako pripravo lokalnega učnega načrta in se izvajajo pri šolskem delu. Izpostavljeni so vsi nacionalni cilji (National core curriculum for basic education, 2014, str. 20):
− razvijati se kot človek in kot član družbe,
− potrebna znanja in spretnosti,
− spodbujanje znanja in sposobnosti za enakosti in vseživljenjsko učenje.
Religija v 1. in 2. razredu
Predmet učencem zagotovi široko splošno znanje in sposobnost spoštovanja različnih religij v svetovnem merilu, s spodbuja tudi razumevanje odnosa med religijo in kulturo.
Učitelji učence motivirajo k osebnemu razmišljanju o etičnih vprašanjih, samospoznavanju in samoocenjevanju. Predmet učencem pomaga graditi in vrednotiti lastno identiteto ter osebni pogled na življenje in svet (prav tam, str. 143).
Etika v 1. in 2. razredu
Glavna naloga predmeta je spodbujanje k dobremu življenju. V etiki so ljudje razumljeni kot akterji, ki preoblikujejo, ustvarjajo svojo kulturo, izkušnje in pomen v interakciji s svetom. Naloga predmeta je usmerjati učence v samostojne, odprte, odzivne in pronicljive člane svoje družbe. Cilj je polnopraven demokratični državljan v globalizirajočem se in hitro spreminjajočem se svetu. Vključuje odprt odnos in podpira razvoj kulturnih kompetenc, interakcije in samoizražanja (prav tam, str. 148–149).
Jezik in književnost v 1. in 2. razredu
K ciljem predmeta sodijo (prav tam, str. 110–116):
− vodenje učenca, da ceni svoj jezik in kulturo ter kulturno raznolikost;
− predstavitev nekaterih oblik otroške kulture in spodbujanje učencev k izražanju in soustvarjanju kulture;
− motivacija učenca za poslušanje in branje mladinske literature;
− zbiranje bralnega gradiva, ki ga otroci najdejo kot zanimivega;
− vodenje učencev k uporabi knjižnice.
V sodelovanju z drugimi šolskimi predmeti predmet jezik in književnost učencem zagotavlja jezikovno izobrazbo in jim pomaga pri gradnji njihove jezikovne in kulturne identitete v večkulturni in medijsko usmerjeni družbi (prav tam, str. 110).
Razumevanje jezika, literature in kulture. Učenci berejo, poslušajo, razpravljajo in delajo z različnimi besedili, kot so zgodbe, pripovedi, pesmi, risanke in druga literatura v številnih različnih medijih. Učenci se seznanijo z lokalno kulturo, različnimi aktivnosti za otroke v povezavi z njo in različnimi kulturnimi ter prazničnimi običaji. Kreativno sodelujejo v različnih oblikah kulturnega izražanja (prav tam, str. 117).
Vzporedne kompetence v 1. in 2. razredu (»Transversal competences in grades 1–2«):
___________________________________________________________________
17
Kulturna kompetenca, interakcija in samo izražanje (T2)
Učence spodbujamo in usmerjamo k pozitivni interakciji in sodelovanju. Učne ure, prireditve, igre, odmori in sodelovanje v šoli ter zunaj nje nam zagotavljajo prakso v interakciji z različnimi ljudmi. Do učencev se ravna spoštljivo in se jih uči prijaznosti ter lepih manir.
Učenci so vodeni k temu, da cenijo tradicijo, običaje lastne družine in skupnosti ter tradicijo drugih. Pri šolskem delu se učijo o lokalnem kulturnem okolju in njegovi kulturni raznolikosti. Ponujene so jim priložnosti za spoznavanje kulturne dediščine, umetnosti in druge kulturne zmožnosti ter mednarodne izkušnje. Z učenci se je pomembno pogovoriti o tem, kako lahko vplivajo na svojo okolico in s tem povezano kulturo. Učenci spoznajo glavna načela Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in reflektirajo njen pomen za lastno življenje in dejanja (prav tam, str. 106).
Pri šolskem delu imajo učenci priložnost izraziti sebe in stvari, ki so jim pomembne, z uporabo raznovrstnih načinov. Učence se spodbuja k uživanju v napredku njihovih ročnih in fizičnih spretnosti. Vadijo in poskušajo različne načine izražanja in predstavljanja.
Domišljija, ustvarjalnost in samoizražanje so podprti npr. z igro, pustolovščino, glasbo, dramo, ustvarjanjem zgodb, predstavitvijo v medijih, vizualnim izražanjem, spretnostmi, gradbenim projektom in drugimi ročnimi deli (prav tam, str. 106).
Religija v 3., 4., 5., in 6. razredu
Od 3. do 6. razreda učenci poglabljajo že obstoječe znanje o lastni religiji. Učijo se o svetih knjigah in legendah, prav tako o dogmah, etičnih načelih, obredih in običajih.
Spodbujeni so k razmišljanju in postavljanju vprašanj. Spoznavajo verske korenine Finske in Evrope ter današnje versko življenjske na Finskem in v Evropi. Vodeni so k prijateljstvu, izgradnji pozitivne razredne in šolske skupnosti ter boju proti diskriminaciji (prav tam, str. 265).
Etika v 3., 4., 5., in 6. razredu
Od 3. do 6. razreda je glavna naloga spodbujati in podpirati učence pri oblikovanju njihove identitete in pogleda na svet ter nuditi podporo pri razvoju njihovih veščin etičnega mišljenja in kulturnih kompetenc ter sposobnosti izražanja stališč in utemeljitev (prav tam, str. 272).
Jezik in književnost v 3., 4., 5., in 6. razredu
Predmet jezik in književnost vodi učence k okrepitvi jezikovne zavesti, spodbuja jih k preučevanju in opazovanju jezika, njegovih različic, k razširitvi izbora besedil, ki jih berejo, tako k literaturi, namenjeni otrokom in mladini, pa tudi branju kot zabavi, izmenjavi bralnih izkušenj in aktivni rabi knjižnice. Učencem nudi podporo pri oblikovanju jezikovne in kulturne identitete, jih usmerja k vrednotenju različnih kultur in jezikov, ustvarja priložnosti zanje, da se seznanijo z medijsko in kulturno zmožnostjo, ter spodbuja k udejstvovanju v kulturi (prav tam, str. 174).
Razumevanje jezika, literature in kulture. Učenci raziskujejo, kako se jezik spreminja glede na situacijo in temo, ter upoštevajo pomen besed, izrazov in besed. V različnih
___________________________________________________________________
18
besedilih preučujejo medbesedilnost. Seznanijo se s svojo in drugimi kulturami in jeziki ter materinščino primerjajo z značilnostmi drugih jezikov, ki jih poznajo. Učenci so postavljeni v vrsto ljudskih tradicij, pomembnih zanje in njihove potomce v sodobni kulturi.
Medijske in kulturne zmožnosti za otroke in mladino se uporabljajo pri poučevanju in učenju, vključno z uporabo knjižnice, filmov, gledališča in muzejev. Učenci preučujejo fenomene medijske kulture in razpravljajo o vlogi medijev v svojem vsakdanjem življenju, načrtujejo in uprizarjajo svoje predstave. Učence spodbujajo in seznanjajo z aktivno in vsestransko uporabo knjižnice ter iskanjem literature in besedil, ki jih zanimajo. Podpira se njihovo neodvisno zanimanje za branje in pisanje. Berejo finsko in tujo literaturo, namenjeno otrokom in mladini, od moderne do klasike in neleposlovne literature, ter razmišljajo o vprašanjih, ki jih literatura zastavlja (prav tam, str. 175).
Vzporedne kompetence v 3., 4., 5., in 6. razredu (»Transversal competences in grades 3–6«):
Kulturna kompetenca, interakcija in izražanje (T2)
Učenci so vodeni, da poznajo in cenijo svoje družbene, kulturne, verske, ideološke in jezikovne korenine ter razmislijo o pomenu lastnega porekla in svojega mesta v različnih generacijah. Pri šolskem delu se seznanijo s preteklo in sedanjo kulturo šolske skupnosti in svoje lokalne regije ter kulturnim okoljem, njegovimi spremembami in raznolikostjo.
Vodeno spoznavajo in vrednotijo kulturno dediščino ter sodelujejo pri ustvarjanju nove kulture, imajo možnosti za doživljanje in interpretacijo umetnosti in kulture. Analiza medijske kulture ter prepoznavanje in razmislek o vplivih medijev so pomembni od 3. do 6. razreda. Učenci se naučijo razumeti pomen pogodb o človekovih pravicah v družbi in svetu, zlasti se seznanijo s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah. Vodeni so k spoštovanju in zaščiti človekovih pravic. Učenci so spodbujeni k preizkušanju različnih načinov izražanja in uživanju v aktivnem izražanju. Ponujajo jim možnosti za mednarodno sodelovanje in primerjavo različnih običajev in kultur. Naučijo se raznoliko in spretno uporabljati materni jezik in druge jezike. Spodbujajo jih, da se izrazijo tudi z omejenim znanjem jezika. Interakcija, socialne veščine in dobre manire se izvajajo na vsestranski način. Učenci se vodeni tako, da se postavijo na mesto drugih in stvari spremljajo z različnih vidikov. Šola ustvarja navdihujoče priložnosti za vadbo socialnih veščin, iznajdljivosti ter načrtovanje in samoizražanje. Učenci so spodbujeni, da s svojim celotnim telesom izražajo čustva, mnenja, misli in ideje (prav tam, str. 166).
Posebna ugibanja o jeziku in kulturi. Skupni cilji in načela, določena v temeljnem kurikulumu osnovnega izobraževanja, so upoštevana v navodilih za vse učence.
Učenčevo kulturno ozadje in jezikovne sposobnosti se upoštevajo pri osnovnem izobraževanju. Jezikovna in kulturna identiteta vsakega učenca je podprta na vsestranski način. Učenci so vodeni, da poznajo, razumejo in spoštujejo pravico vsakega državljana do lastnega jezika in kulture, zaščitene z ustavo. Cilj je učence usmeriti k razumevanju različnih jezikov in kultur ter spodbujati dvojezičnost in večjezičnost ter tako krepiti jezikovno zavest učencev in metajezikovne spretnosti. Šolsko delo lahko vključuje večjezične učne situacije, ko učitelji in učenci uporabljajo vse jezike, ki jih znajo. Znanje, ki ga imajo učenci in njihovi skrbniki in skupnosti o naravi, načinu življenja, zgodovini, jezikih in kulturah na svojih jezikovnih in kulturnih ozadjih, temelji na navodilih. Kulturno večpismenost je mogoče okrepiti z medijsko vzgojo in upoštevanjem medijske kulture učencev in njihovih družin. Po potrebi se lahko za učence pripravi načrt učenja. Ta načrt
___________________________________________________________________
19
vsebuje v ustreznih delih podobne elemente kot učni načrt, sestavljen za okrepljeno podporo, opisan v oddelku 7.3.2. V skladu z Zakonom o osnovnem izobraževanju je učni jezik finski ali švedski. Učni jezik je lahko tudi samski, romski ali znakovni jezik. Poleg tega se lahko poučevanje izvaja v drugem jeziku, pod pogojem, da to ne tvega doseganja ciljev, določenih v temeljnem kurikulumu (prav tam, str. 90).
___________________________________________________________________
20
Tabela 2: Predmetnik finske osnovne šole (National core curriculum for basic education, 2014)
Učitelj na Finskem avtonomno razporeja ure. Za prvi in drugi razred so npr. ure napisane skupno, učitelj sam razpolaga, koliko jih bo izpolnil v prvem in koliko v drugem razredu.
Za prvi in drugi razred skupaj kurikulum določa dve uri tedensko za predmet religija ali etika. Torej se učitelj lahko odloči, ali bo ta dva predmeta združil in izvajal enkrat tedensko v prvem in enkrat tedensko v drugem razredu. To število ur lahko prilagaja – jih v prvem izvede le enkrat na dva tedna in nadomesti v drugem razredu. Deset ur na teden je
___________________________________________________________________
21
namenjenih predmetu religija oz. etika. V slovenskem prostoru je podobnemu predmetu, tj. državljanski in domovinski vzgoji ter etiki, namenjenih 35 ur v 7. razredu in 35 ur v 8.
razredu, skupaj torej 70 ur. Finski otroci to število ur dosežejo že v 1. in 2. razredu (približno 76 ur). V celotnem osnovnošolskem izobraževanju dobijo petkrat (približno 350 ur) več vsebin, povezanih z etiko in religijo, kot slovenski šolarji.
Finci v učnem načrtu uporabljajo besedo »multicultural«, ki pomeni večkulturen oz.
multikulturen, in besedo »intercultural«, ki pomeni medkulturen. V kurikulumu je beseda večkulturen uporabljena večkrat. Z analizo finskega učnega načrta sem uvidela večplastnost njihovega predmetnika. Na večkulturnost in medkulturnost opozarjajo pri veliko večjem številu predmetov, kot to počnemo mi.