Helena Haraštova in Pavla Hanačkova: Kako otroci po svetu praznujejo

Prvi del raziskovanja

Knjiga spominja na nekakšno »enciklopedijo raznovrstnosti in pestrosti«, saj prikazuje različna praznovanja po vsem svetu. Motiv priseljenca ni prisoten –prikazane so različne kulture. Avtorica ima do vseh kultur izrazito pozitiven odnos. O občutkih nesprejetosti oseb v knjigi ne piše. Ilustratorka Michaela Bergmannova je ustvarila pisane in otrokom priljubljene ilustracije. Posvetila se je predmetom, ki so pomembni za sam praznik.

Naslovnica z živo rumeno barvo privablja bralca. Prevladuje simetrični odnos med sliko in besedilom, kjer imata tako verbalni del slikanice in ilustracije isto sporočilo.

Drugi del raziskovanja

Intervju z deklico, staro 6 let, ki obiskuje 1. razred.

Deklica je z družino obiskala Hrvaško. Tam se je počutila dobro in sprejeto. Želi si spoznati tudi druge države. Omeni Afriko, ker so tam stvari (druge živali, druge rastline in druga drevesa), ki jih v Sloveniji ni. Ne pozna nikogar, ki prihaja iz druge države. Pravi, da je dobro imeti prijatelja iz druge države, da se naučiš jezika.

___________________________________________________________________

61

Njen najljubši praznik je božič. Ne pozna nobenega praznika, ki ga v Sloveniji ne praznujemo. Ne pozna hrane in pesmi iz druge države.

Deklica pravi, da se je veliko naučila o praznikih po svetu. Najbolj zanimiv praznik se ji je zdel tisti, na katerem so imeli različne oz. lepe obleke (pepelnična sreda v Braziliji). Pravi, da je spoznala praznike držav: Brazilije, Indije, Izraela, Irske (te si je zapomnila). V knjigi ji je bilo zanimivo vse, izrazila je željo, da bi take knjige večkrat brala. Sedaj bi znala povedati več o praznikih kot na začetku najinega pogovora, meni. Opazila je, da se ljudje iz različnih držav med seboj razlikujejo. Vprašam jo, kako bi sprejela novega sošolca (pokažem na temnopoltega fanta). Ne bi ga sprejela enako kot deklico z Irske (pokazala sem na sliki), ker ga ne bi razumela, kaj bi govoril. Ne bi pa ga zbadala, se norčevala iz njega in bi se trudila, da bi jo razumel. Ilustracije v knjigi se ji zdijo zanimive in pisane.

Metodo žepne pravljice je povedala sedemkrat.

Tabela 11: Analiza raziskovanje na podlagi knjige Kako otroci po svetu praznujejo praznike

A Z družino sem že obiskala drugo državo – Hrvaško.

B Želim si spoznati druge države – Afriko.

C Ne poznam nikogar iz druge države.

Č Mislim, da je dobro imeti prijatelja iz druge države, ker te lahko nauči njihov jezik.

D Moj najljubši praznik je božič.

E Ne poznam svetovnega praznika.

F Ne poznam hrane iz druge države.

G Ne poznam pesmi v tujem jeziku.

H Knjiga je pustila vtisa na meni, veliko sem se naučila o praznikih po svetu.

I Najbolj me je presenetil praznik pepelnična sreda v Braziliji, kjer imajo lepe obleke.

J Glavna oseba: v knjigi ni glavne osebe.

K Jaz bi v našem razredu priseljenca sprejela lepo, je pa odvisno, od kod bi prišel. Dekle iz Irske bi sprejela drugače kot temnopoltega fanta.

L Naš razred bi priseljenca sprejel lepo.

M Ilustracije – zanimive in pisane.

N Vsebino knjige sem širila med druge s pomočjo metode žepne pravljice (sedmim osebam).

___________________________________________________________________

62

4.1.10 Irena Kobald: Moji odeji

Prvi del raziskovanja

Odrasli ljudje so se sodeč po ilustracijah na priseljenko odzvali negativno. Sama jih opiše kot »ljudje so bili nenavadni«. Deklica v parku priseljenko sprejme odprtih rok. Avtorica ima do priseljenke pozitiven odnos. O tem, da bi osebe v knjigi opisovale občutje nesprejetosti v tujini, ne piše. Ilustratorka Freya Blackwood je ustvarila ilustracije z veliko sporočilnostjo. Deklica je imela odejo iz prejšnje kulture in je stkala novo odejo, ki je zaobjela značilnost nove kulture. Učenje besed novega jezika je ilustratorka ilustrirala v podobi lističev, ki spominjajo na origami. Odnos med besedilom in ilustracijami je komplementaren, na nekaterih mestih je stopnjevan.

Drugi del raziskovanja

Intervju z dečkom, starim 8 let, ki obiskuje 3. razred.

Deček je z družino obiskal Hrvaško, Italijo, Avstrijo idr. Tam se je počutil »dosti dobro« in sprejeto. Želi iti v Estonijo in druge države. Ima sošolca in prijatelja, ki prihaja s Kosova.

Z njim se razume dobro. Pove, da so se na začetku sošolci norčevali iz njega, sedaj pa ga sprejemajo precej dobro. Meni, da se sedaj počuti sprejetega. Kot prednost prijateljevanja s človekom iz druge države izpostavi učenje jezika. Kot slabost omeni, da moraš prijatelja iz druge države naučiti nov jezik. Spomni se, da pozna še enega, ki prihaja iz BIH.

Njegov najljubši praznik je velika noč. Ne spomni se praznika, ki ga praznujejo drugod po svetu. Njegovi najljubši jedi iz druge države sta pica in makaroni. Pozna pesmi v angleščini, a se ne spomni naslova.

Pravi, da je knjiga na njem pustila dober vtis. Težko ubesedi, kaj je ponazarjala odeja.

Odeja po njegovo ponazarja počutje in nabor besed. Deček odgovori, da je bila odeja vse večja, ker se deklica na začetku v novi državi ni počutila dobro, ni znala jezika – ko se je počutila vse bolje in je znala več besed, je odeja rasla. V knjigi ga je najbolj presenetilo, da se je tako hitro naučila novih besed. Deček meni, da imamo tudi mi različne odeje, čeprav nismo priseljenci. Meni, da se je deklica (ko je imela stkani obe odeji) večkrat pokrila z novo, ker je znala jezik in imela več prijateljev. Deček zaradi oblek in bosih nog meni, da sta bili deklici iz knjige doma v Afriki. Deček je opazil, da imata deklici na sebi ruti. Spomni se, da je na nekem potovanju njegova mami tudi imela ruto.

Zdi se mu, da je to povezano z vero. Če bi moral sam v novo deželo, se ne bi počutil dobro, a verjetno bi se počutje izboljševalo. Če bi ta punčka prišla v njihov razred, bi ji pomagal, če bi kaj potrebovala. Njihov razred bi lahko naučila svojega jezika in povedala kaj o državi, v kateri je živela. O ilustracijah meni, da so oranžne in zanimive. Posebej zanimivi sta mu odeji in besede, ki jih deklica piše na posebne origami papirje. Metodo žepne pravljice je povedal dvakrat.

Tabela 12: Analiza raziskovanja na podlagi knjige Moji odeji

A Z družino sem že obiskal drugo državo: Hrvaško, Italijo, Avstrijo idr.

B Želim si spoznati druge države – Estonijo idr.

___________________________________________________________________

63

C Poznam dva, ki prihajata s Kosova, in enega iz BiH.

Č Mislim, da je dobro imeti prijatelja iz druge države, ker te lahko nauči njihov jezik. Slabo je to, da moraš prijatelja iz druge države naučiti nov jezik.

D Moj najljubši praznik je božič.

E Ne poznam svetovnega praznika.

F Moji najljubši hrani iz druge države sta pica in makaroni.

G Poznam pesmi v drugem jeziku, a se ne spomnim naslova.

H Knjiga je pustila dober vtis na meni, odeja ponazarja počutje in nabor besed.

I Najbolj me je presenetilo, kako hitro se je deklica naučila novih besed.

J Glavna oseba: deklica, ki prihaja iz Afrike (zaradi oblek in bosih nog). Na sebi ima ruto. Ima dve odeji, a v zadnjem času se pogosteje pokrije z novo, večjo.

K Jaz bi v našem razredu priseljenca sprejel lepo. Z veseljem bi pomagal.

L Naš razred bi priseljenca sprejel lepo.

M Ilustracije: oranžne in zanimive. Odeji in besede, ki jih deklica piše na posebne origami papirje.

N Vsebino knjige sem širil med druge ljudi s pomočjo metode žepne pravljice (dvema osebama).

4.2 PREDLAGANE DEJAVNOSTI, STRUKTURIRANE PO BLOOMOVI TAKSONOMIJI