Agung, J. (2019). Yuval Noah Harari’s view on the challenges od 21st century
education. https://www.researchgate.net/publication/336194377_YUVAL_NOAH _HARARI'S_VIEW_ON_THE_CHALLENGES_OF_21st_CENTURY_EDUCATIO N
De la Pena, M. (2018). Ljubezen. Zagorje ob Savi: Ocean.
Družbeni sistem. (b. d.). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3596057/sistem?View=1&Query=volitve&All=volitve&FilteredDictionaryIds
=130
Durden, T. R., Escalante, E. in Blitch, K. (2014). Culture Matters – Strategies to Support Young Children's Social and Cultural Development.
https://digitalcommons.unl.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1084&context=cyfsfac pub
National core curriculum for basic education. (2014). Finnish National Board of Education. Helsinki: Finnish National Agency for Education.
Gombač, Ž. (2017). Črno belo. Dob pri Domžalah: Miš.
Grosman, M. (2004). Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Haraštova, H., in Hanačkova, P. (2016). Kako otroci po svetu praznujejo praznike.
Jezero: Založba Morfemplus.
Hest, P. van (2018). Na begu. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Kako so nastale gosli: romska ljudska pravljica. (2006). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kobald, I. (2014). Moji odeji. Hoče: Založba Skrivnost.
Kodrič Filipič, N. (2010). Ali te lahko objamem močno? Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Krek, J. (2015). Javna šola, avtonomija in paternalizem. V T. Devjak (ur.), Vpliv družbenih sprememb na vzgojo in izobraževanje (str. 133–152). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Mileva Blažić, M. (2005). Večkulturna mladinska književnost. V M. Stabej (ur.),
Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj (str. 40–
50). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. http://pefprints.pef.uni-lj.si/5576/
Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (str. 44). http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf
Mlakar Črnič, I., in Škerl, P. (2019). Tu blizu živi deklica. Ljubljana: KUD Sodobnost International.
Nieto, S., in Bode, P. (2007). Affirming Diversity: The Sociopolitical Context of Multicultural Education. Boston: Allyn and Bacon.
Nikolajeva, M., in Gostinčar Cerar, M. (2003). Verbalno in vizualno: slikanica kot medij.
Otrok in knjiga, 30, 5–26.
Novak Kerbler, N. (2016). Moj prijatelj je drugačen. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Podgoršek, M. (2009). O dečku, ki se je bal vode. Kranj: Damodar.
Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Program življenja in dela osnovne šole, 2. zvezek, jezikovno-umetnostno vzgojno izobraževalno področje. (1984). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.
___________________________________________________________________
80
Saksida, I. (2009). Kaj je mladinska književnost? Otrok in knjiga, 36(75), 5–
20. URN:NBN:SI:doc-HLCK0K6Z from http://www.dlib.si
Schami, R. (2003). Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev. Hlebce: Založba Zala.
Sistem. (2014). V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.).
https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznegajezika/3596057/sistem?View=1&Query=volitve&All=volitve&FilteredDict ionaryIds=130
Škalič, M. (13. 2. 2016). Finski šolski sistem. Kje vas čevelj žuli? Šolstvo. http://kje-vas-cevelj-zuli-solstvo.blogspot.com/2016/02/finski-solski-sistem.html
Tuckermann, A. (2016). Vsi tukaj, vsi skupaj! Radovljica: Založba Zala.
Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. (2018). Ministrstvo za šolstvo in šport:
Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina. (2002). Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. (25. 1. 2021). Politični sistem.
https://www.gov.si/teme/politicni-sistem/
Ustava RS. (1991). Uradni list RS, št. 33/91-I.
Vah Jevšnik, M. (2010). Medkulturna vzgoja in izobraževanje v vrtcu in v prvem triletju osnovne šole. Revija za elementarno izobraževanje, 2–3, 133–141.
Vižintin, M. A. (2012). Izobraževanje za sobivanje v raznolikosti. Dve domovini, 36, 73–
85).
Vižintin, M. A. (2013). Vključevanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli [Doktorsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
https://pefprints.pef.uni-lj.si/1952/1/Vizintin%2C_doktorska_disertacija_.pdf
Vižintin, M. A. (2014). Model medkulturne vzgoje in izobraževanja: za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev. Dve domovini, 40, 71–89.
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXB8B02G
___________________________________________________________________
81 6.2 VIRI SLIK
Chiavarone, K. (27. 12. 2017). 15 Activities for Kids to Learn about Different Cultures.
Nature's Path Organic Foods.
https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.naturespath.com
%2Fen-ca%2Fblog%2F15-activities-kids-learn-different-cultures%2F&psig=AOvVaw0EYZG7HsZIXIkhke1iNBdv&ust=161667128169200 0&
Dorno. (b. d.) Multicultural baby doll set.
https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fjocivancontabil.com.br
%2Fdefault.php%3Fiid%3D96056021%26cid%3D65&psig=AOvVaw1e35w1MC7 PK7xglbu-m6Eu&ust=1616671654009000&source
Freepik (b. d.). https://www.freepik.com/free-vector/illustration-person-scanning-qr-
code-with-smartphone_9457133.htm#page=1&query=qr%20code%20scanning&position=4 Oriental trading. (b. d.). Multicultural Reading Corner.
https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.pinterest.ca%2Fpi n%2F55732114116212523%2F&psig=AOvVaw2dm6pb3XvXeuBSjsgHvIsj&ust=
1616671147241000&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCOCUw Racheous. (b. d.). Respectful parenting.
https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.pinterest.es%2Fpi
n%2F288723026092978689%2F&psig=AOvVaw3pOQaeb-VrJax7KSUARSv6&ust=1616671462571000&source=images&cd=vfe&ved=0CA IQjRxqFw
___________________________________________________________________
82
7 PRILOGE
PRILOGA 1: SOGLASJE STARŠEV
Spoštovani starši!
Sem Tonja Umnik, študentka magistrskega programa Poučevanje na razredni stopnji.
V okviru magistrskega dela pri predmetu Mladinska književnost pod mentorstvom red.
prof. dr. Igorja Sakside raziskujem, kako izbrana književna dela z medkulturno tematiko vplivajo na otroka in kakšen je otrokov odziv na motiv priseljenca v zgodbi.
V raziskavo bom vključila deset otrok različnih starosti (od 6 do 11 let). Z vsakim otrokom bom individualno prebrala eno knjigo in izvedla intervju pred branjem in po branju. Zaradi lažje analize odgovorov bom pogovor zvočno posnela in nato naredila transkripcijo.
Za izpeljavo raziskave potrebujem vaše soglasje. Odgovori bodo anonimni in uporabljeni izključno za potrebe navedene raziskave.
Hvaležna Vam bom, če s podpisom dovolite sodelovanje. Iskrena hvala in vse dobro,
Tonja Umnik
SOGLASJE
Podpisani ____________________ dovolim, da moj otrok sodeluje pri dejavnostih za pripravo magistrskega dela. Seznanjen/a sem, da se bodo podatki uporabili izključno za potrebe magistrskega dela.
Podpis staršev:
___________________________________________________________________
83 PRILOGA 2: INTERVJU
1. Ste z družino ali prijatelji že kdaj obiskali kako drugo državo? Katero? Kako si se tam počutil? Si se počutil sprejeto?
2. Si želiš spoznati druge države? Katere?
3. Poznaš koga, ki prihaja iz kake druge države? Katere? Kako komuniciraš z njim? Imaš željo po prijateljstvu z njim?
4. Zakaj misliš, da je dobro imeti prijatelja iz druge države? So tudi kakšne slabosti? Katere? Si želiš prijatelja iz druge države?
5. Kateri praznik imaš najraje? Zakaj?
6. Poznaš kakšen svetovni praznik, ki ga v Sloveniji ne praznujemo? Morda veš, v katerih državah ga praznujejo?
7. Katero hrano iz kake druge države imaš najraje? Od kod prihaja?
8. Znaš kako pesmico v kakem drugem jeziku? Katero? Kdo te jo je naučil? Si ti kdaj koga naučil slovensko pesmico, morda besedo?
9. Vprašanja, vezana specifično na obravnavano knjigo. Kakšen vtis ti je pustila knjiga? Kaj te je v knjigi najbolj presenetilo? Kdo je glavna oseba v knjigi?
10. Kako bi ti in tvoj razred sprejel književno osebo v razredu? Kako bi jo sprejel učitelj? Bi to osebo sprejeli enako, kot če bi prišel nov sošolec/sošolka iz Slovenije?
11. Kaj meniš o ilustracijah? Pogovor o dotični ilustraciji.
Predstavitev metode žepne pravljice in navodila.
___________________________________________________________________
84 PRILOGA 3: INTERVJUJI
INTERVJU 1 (Žiga X. Gombač: Črno belo)
Intervju z dečkom, starim 8 let, ki obiskuje 3. razred (transkripcija).
Vprašanja pred branjem:
Jaz: Ste z družino oz. prijatelji kdaj obiskali drugo državo?
Deček: Ja, že fulkrat. Italijo, Madžarko, Nemčijo, amm, Avstrijo, pol Hrvaško.
Jaz: Kako si se tam počutil?
Deček: Ful dobr.
Jaz: Si se počutil sprejetega?
Deček: Ja.
Jaz: Te nihče ni gledal postrani?
Deček: Ne.
Jaz: A si želiš spoznati druge države?
Deček: Ja, sej najprej smo hotl jit še v Francijo, sam pol je pa korona vse uničla. Pa v Monako, pa najbl v Teksas.
Jaz: A poznaš koga, ki prihaja iz druge države?
Deček: Amm, ja. Iz razreda. Rodil se je v Ameriki; ati je Francoz, mama pa je Slovenka.
Tko da vsi so nekak.
Jaz: On govori slovensko?
Deček: Ja. Pa še en naš družinski prjatu je tudi iz druge države. Hrvt je.
Jaz: A pa zna slovensko?
Deček: Tko, tko.
Jaz: Kako se pa potem z njim pogovarjaš?
Deček: V bistvu se bolj ati pa mami; on pa če kej men da, pol pa če ne znam odgovorit, pol vprašam atija al pa mami.
Jaz: Zakaj misliš, da je dobro imeti prijatelja iz druge države?
Deček: Zato, da se z njemu loh pač sporazumevaš tud z drugimi jeziki, da lah tud kej povadš al pa kej tazga, al pa da se on počut bl sprejetga.
Jaz: Ali so tudi kakšne slabosti, katere?
Deček: Ja, zato ker pač se na primer ne more bit; ne more jit k teb domou al pa kej tazga.
Da b se videvala.
Jaz: Kateri praznik imaš najraje?
Deček: Fijuuf, novo leto al pa božič.
Jaz: Poznaš kak praznik, ki ga v Sloveniji ne praznujemo?
Deček: Ja, bajram. Majo muslimani pol ker je še.
Jaz: A mogoče veš, v kateri državi je veliko muslimanov?
Deček: BIH ali Albanija.
___________________________________________________________________
85 Jaz: Kje pa si se to naučil?
Deček: V bistvu smo dobil pač tak list ane in da smo lah vadl za ocenjevanje.
Jaz: Katero hrano iz druge države imaš najraje?
Deček: Ja. Languš al pa kurtuškalaš, madžarska jed, zavito testo.
Jaz: A poznaš kako pesem v drugem jeziku?
Deček: Amm, huh. Drgač pa poznam nekej po hrvaš pa bosansk, ampak je tko vzklikanje na nogometnih tekmah. Loh tud povem: »Sudija, majmune, baci mu banane!«
Po branju:
Deček: Drgač vrjetn so tud; sam dobr bi blo pol tud razumet, da je nebo tud črno. So zvezde tud bele. In bi lah tud tko pač mal povezal. Da ni vse tko grozn. Da so tud bele stvari v črni (dečkova izjava pred vprašanji).
Jaz: Kaj te je v tej knjigi najbolj presenetilo?
Deček: To, da so se bali črnega. Pač ni mi blo jasn. Ampak očitno se jim je v preteklosti kej tazga zgodil, kej črnga. Drgač pa, ampak se očitno ne spomnejo.
Jaz: Kaj pa mislš, da ti je knjiga hotla sporočit?
Deček: Amm, da črno ni samo nevarno, ampak je tud tko, tud dobr.
Jaz: Kaj v svetu zate predstavlja belo in kaj črno?
Deček: Črno mi bolj deluje grozn kokr belo.
Jaz: Zdej si pa predstavljaj, da imaš nek list papirja in na eni strani črno, na drugi pa belo.
Zraven v mislih nariši, kaj bi narisal zraven.
Deček: Pri črni bi narisou mogoče kej hladnokrvnega, da bi kdo koga ubil, pol za belo bi pa narisou tko smeh, al pa veselje al pa kej tazga.
Jaz: Kaj sva sedaj ugotovila? Kaj ponazarjajo barve?
Deček: Ni vse grozno, kar je črno. Je tudi kaj v beli.
Jaz: Kaj pa v knjigi predstavlja črno?
Deček: Nebo, al pa pač tud živali. Tud če je škorpijon črn, še ne pomen, da je grozn.
Zarad tega k on napade, če ga kej zmot.
Jaz: Katero čustvo misliš, da prikazuje črna za prebivalce belega mesta?
Deček: Amm, grozno. Za črne pa belo. Nasprotje je.
Jaz: Kako bi se strinjal z mano, če ti rečem, da so se tako prebivalci belega mesta kot črnega bali drugačnega?
Deček: Tud toj možn, zrd tega k vrjetn so v življenju sam bele stvari vidl, pa se pač pol niso upal s tem soočat.
Jaz: Kaj misliš, da so se beli ljudje potem združili s črnimi ljudmi?
Deček: Ja.
Jaz: Kdo je združil bele in črne?
Deček: U bistvu je maček vsega kriu.
Jaz: Če dava to zgodbo v realnost, v današnje življenje. Kako si predstavljaš to zgodbo, zdaj tukaj?
Deček: Če bi tko gledou, bi blo tle vse belo; neb blo več zelenga. V Kranju pa Ljubljani pa vse črno.
___________________________________________________________________
86 Jaz: Kaj pa dejanja ljudi?
Deček: Ja, vrjetn bi tud v njihovi psihologiji bi vrjetn bli črni bolj nesramni kokr beli.
Jaz: A mislš, da bi beli ljudje sprejeli priseljence?
Deček: Ne, zrd tega k bi se bali črne.
Jaz: Kakšne probleme razrešuje ta knjiga?
Deček: Ja, da tud če je kej črnega, ni grozn. Ja pa tud tko, sej ma drgač prou.
Jaz: A si ti bolj bela ali bolj črna oseba?
Deček: Bolj bela.
Jaz: Kaj pa tvoji sošolci?
Deček: Tudi.
Jaz: Kaj pa, če tvoj sošolec ne bi hotel sprejeti tujca v razred, kakšna oseba bi bil?
Deček: Črna. Sej bi ga nekak razumel, sam vseen, a bi blo njemu všeč, če ga mi ne bi sprejel.
Jaz: Kaj rečeš o ilustracijah?
Deček: Ful bele pa ful take lepe. Čeprov je tle tud kej sivga. Sam mi pa to ni jasn: če so radi hodil v park, pa so okrog parka črne ograje, kako se niso bali tega? Al pa sence?
Mogoče so mižal.
Jaz: Dobro vprašanje, morda je tu meja med belim in črnim. Ali pa so šli naokrog.
Jaz: Kateri član družine je prvi pobožal mačka?
Deček: Hči.
Jaz: Kaj rečeš, ali v življenju lažje starše ali lažje otroke spreobrneš k eni stvari, k nekmu razmišljanju, npr. da je ta hčerka pobožala mačko.
Deček: U bistvu, prej otrok, ampak odvisn keri. Eni so taki za dogodivščine, oni bodo ziher; če so pa taki, bojim se bojim se, pa ne gre. Pa tud starši so tako, tko da ne veš. Ne morš določt. Js bi na primer pobožal.
Razložim mu metodo žepne pravljice in ga prosim, naj mi po enem tednu prinese pokazat list, na katerem bo označil število pripovedovanj.
INTERVJU 2 (Nina Novak Kerbler: Moj prijatelj je drugačen)
Intervju z dečkom, starim 6 let, ki obiskuje predšolski program vrtca (transkripcija).
Vprašanja pred branjem:
Jaz: Ste z družino oz. prijatelji že kdaj obiskali drugo državo?
Deček: Ja.
Jaz: Katero pa?
Deček: Grčijo, še eno Grčijo, še eno Grčijo, ammm.
Jaz: Kako si se tam počutil?
Deček: Dobr.
Jaz: A si želiš spoznat druge države?
___________________________________________________________________
87 Deček: Ja.
Jaz: Katere pa?
Deček: Mmmm, aaa, Zanzibar, Maldive, amm mm, puščavo.
Jaz: A poznaš koga, ki prihaja iz druge države?
Deček: Ne. Ja, enga poznam. Aaaa, čaki, kako mu je že ime.
Jaz: No, saj ni važno ime. A mogoče veš, od kje prihaja?
Deček: Iz Slovenije je, pa tudi iz Francije.
Jaz: Kako se pa med seboj pogovarjata?
Deček: Ahh, v redu.
Jaz: Ali imaš željo po prijateljstvu z njim?
Deček: Ne.
Jaz: A mogoče poznaš koga, ki je druge vere?
Deček: Kako to mislš, druge vere?
Jaz: Da ne obiskuje teh cerkva, ki so najbolj značilne za Slovenijo, krščanstvo.
Deček: A kot recimo moji sošolci? Recimo, drgač noben v moji skupini ne hod zdej še v cerkvu.
Jaz: Kater praznik imaš najrajše?
Deček: Aaa, Miklavža.
Jaz: A mogoče poznaš praznik, ki ga v Sloveniji ne praznujemo, pa ga kje drugje?
Deček: (tišina).
Jaz: Katero hrano iz druge države imaš najraje?
Deček: Kokos.
Jaz: A poznaš kako pesem v drugem jeziku?
Deček: Ne.
Jaz: Zakaj misliš, da je dobro imeti prijatelja iz druge države?
Deček: Ne vem.
Jaz: Nimaš nobene ideje?
Jaz: A pa si ti želiš imeti prijatelja iz druge države?
Deček: Ne.
Jaz: Sedaj bova prebrala eno zanimivo knjigo.
Vprašanja po branju:
Jaz: Kdo sta glavna junaka v knjigi?
Deček: Mmmmm, Merlin, mm pa, a je Simon.
Jaz: Merlin je pes, a ne?
Deček: Ja, pa a je bil Simon, ane?
Jaz: En fant je Etmir, en pa Filip.
Jaz: Kje sta se prvič srečala?
Deček: V šoli.
___________________________________________________________________
88 Jaz: Od kod je prišel Jetmir?
Deček: Iz Albanč.
Jaz: Iz Albanije, ja. Ali je ob prihodu v Slovenijo govoril slovensko?
Deček: Ne še takoj, pol pa čez ene par dni.
Jaz: A sta se Filip in Jetmir družila od začetka?
Deček: Ne, bl pol sta se začela.
Jaz: Zakaj se pa nista že na začetku?
Deček: Zarad tega, k se še nista dobr poznala.
Jaz: Kaj se je zgodilo nekega dne, ko je Filip stopil v razred?
Deček: Rekle so punce: »Jetmir smrdi in čaki tist, pa Jetmir smrdi pa nima kovancev nananan.«
Jaz: Kako misliš, da se je počutil Jetmir?
Deček: Grozno.
Jaz: Kaj pa je storil Filip?
Deček: Ni imel še dovolj poguma, pol k so pa enkrat pršli mulci, jih je pa tok glasno kričou, da so rekl mulci: »A hočš, da še tebe zagrabim?« Počasi postaja temno, itak ga bomo spustil, k nima niti enga dinarčka.
Jaz: A je Jetmir vesel, ker mu je Filip pomagal?
Deček: Ja.
Jaz: Zakaj pa?
Deček: Zarad tega, k drgač bi bli uni mulci pa res zlobni.
Jaz: Zakaj pa je Jetmir rekel, da mu ne bi pomagal vsak?
Deček: Zarad tega, k ga ni amben ni marou razn on.
Jaz: A tud ti mislš tko?
Deček: Ne, js mislm, da b ga vsi sprejel.
Jaz: A je prav, da se ne zmenimo za ljudi, ki potrebujejo pomoč?
Deček: Ne.
Jaz. Zakaj ne?
Deček: Zarad tega, k to se ne spodob do ljudi.
Jaz: A sej teb že kdaj kej podobnga zgodil?
Deček: Ne.
Deček: Ja, v bistvu se mi je. Punci Pija pa Zala sta ble tok nesramne pa sta me držale za vrat; Erazem pa Žiga pa Žan pa Val pa Mark os pa vse punce nadrl, kvaj z njimi, da mene tko brcajo.
Jaz: Se pravi, so se prijatelji potegnil zate?
Deček: Ja.
Jaz: A te to na kej spominja v tej zgodbi?
Deček: K so Jetmirja, so ga isto. Ampak so bli fantje, punce so pa mene.
Jaz: A sta Filip pa Jetmir po temu postala prijatelja?
Deček: Ja, k je postou prjazn tist.
___________________________________________________________________
89 Jaz: A je bil Filip vesel, ker je Jetmirjev prijatelj?
Deček: Ja, zarad tega nvm, to pa res nvm.
Jaz: A veš, ko sem te vprašala, preden sva brala, zakaj je dobro imet tudi kkšne prijatelje v drugih državah ali iz drugih držav. A se spomnš?
Deček: Ja, zarad teg, k ti lhko kej pokažejo.
Jaz: Točno to. Kaj ti pa lahko pokažejo?
Deček: Morje, kenguruje.
Jaz: Kaj je pa v tej knjigi pokazal Jetmir Filipu?
Deček: Psa pa hrano brez svinjine.
Jaz: Kako bi opisal ilustracije?
Deček: Lepe.
Razložim mu metodo žepne pravljice in ga prosim, da mi po enem tednu prinese pokazat list, na katerem bo označil število pripovedovanj.
INTERVJU 3 (Neli Kodrič Filipić: Ali te lahko objamem močno?) Intervju z dečkom, starim 6 let, ki obiskuje 1. razred (transkripcija).
Vprašanja pred branjem:
Jaz: Ste z družino oz. prijatelji kdaj obiskali drugo državo?
Deček: Aaaa, ne še, ampak gremo pa z družino na morje velik na Hrvaško. Pa v Italijo smo šli še enkrat.
Jaz: Kako se tam počutiš?
Deček: Dobr.
Jaz: A se počutš sprejeto?
Deček: Ja.
Jaz: A maš kdaj občutek, da te kdo v tujini gleda »postrani«?
Jaz: A maš kdaj občutek, da te kdo v tujini gleda »postrani«?