___________________________________________________________________
47
4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA PODATKOV
4.1 ANALIZA NA OSNOVI TEORIJE MEDKULTURNOSTI
Pri analizi podatkov so mi bile v pomoč študije medkulturnega posredovanja in recepcije umetnostnih besedil M. Grosman (2004), predvsem sem nadgrajevala svoje znanje o medkulturnosti v književnem kontekstu. V izbranih literarnih delih sem lažje iskala aspekte medkulturnosti, ki so za analizo pomembni.
4.1.1 Žiga X. Gombač: Črno belo
Prvi del raziskovanja
Starši imajo v tej zgodbi zakoreninjen strah pred »drugačnim« (zgodba ne govori konkretno o priseljencih), ki so ga prenesli tudi na svoje dva otroka. Maček, ki je v tej zgodbi najpomembnejši akter, se najprej privije v hčerino naročje. Hči ga poboža, najprej zadržano, nato vedno bolj sproščeno. Nato se pridruži še brat, šele zatem mama in oče.
Avtor ima do mačka nevtralen odnos. O tem, da bi se osebe v knjigi v tujini kdaj počutile nesprejete, zgodba ne sporoča. Slikanice so delo Damijana Stepančiča. Ilustracije podrobneje opišejo črno-beli svet in so pomembna dopolnitev k besedilu, ki ga ni veliko.
Gre za pretežno slikovno pripoved, kjer nam ilustracije pogosto postavljajo vprašanja.
Sodi v kategorijo slikanice, kjer je odnos med besedilom in ilustracijo komplementaren oz. dopolnilen, na nekaterih mestih je tudi stopnjevan in ni popolnoma v soglasju z besedilom. Na prvi pogled so platnice nepretresljive, a obenem že postavljajo črno na belo in belo na črno, se pravi, da že »podirajo« stereotipe.
Drugi del raziskovanja
Intervju z dečkom, starim 8 let, ki obiskuje 3. razred.
Deček, ki je do sedaj obiskal Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško, se v tujini počuti zelo dobro in sprejeto. Želi si iti v Monako in Teksas. Ima dva prijatelja, ki prihajata iz druge države. Pravi, da je dobro imeti prijatelja iz druge države, ker se lahko z njim sporazumevaš tudi v drugih jezikih in se tako prijatelj iz druge države počuti bolj sprejetega. Kot slabost navede to, da se težje videvaš.
Dečkova najljubša praznika sta novo leto in božič. Pozna en tuj praznik, in sicer bajram, za katerega ve, da ga praznujejo muslimani, navede dve državi, kjer je značilna muslimanska vera. Kot najljubšo hrano iz tujine izbere langaš in kurtoš. Pesmi v drugem jeziku se ne spomni, v hrvaščini pove vzklikanje na nogometnih tekmah.
Deček je po branju knjige sam postavil vprašanji, zakaj osebe v knjigi niso pomislile, da je nebo črno, zvezde na nebu pa bele, zakaj si niso upali pogledati v nebo, ko je vendarle tudi belo. Torej ni vse tako grozno in so tudi bele stvari v črni. V knjigi ga je najbolj presenetilo to, da so se ljudje bali črnega. Črna barva mu predstavlja hladnokrvnost, bela pa smeh in veselje. Deček je mnenja, da beli ljudje ne bi sprejeli priseljencev, ker bi se bali črne. Zase pravi, da je bolj bela oseba, prav tako njegovi sošolci. Če sošolka oz.
sošolec ne bi sprejel priseljenca v razred, bi ta oseba postala črna. Za ilustracije pravi, da so zelo bele in zelo lepe. Da najde tudi sivo in da si ne zna razložiti tega pomena.
Sprašuje me, zakaj so beli ljudje hodili v park, ko pa so park obdajale črne ograje. Deček
___________________________________________________________________
48
je mnenja, da otroka lažje spreobrneš k nekemu drugemu razmišljanju kot odraslega.
Metoda žepne pravljice mu je bila zanimiva in knjigo je naprej obnovil petim osebam.
Tabela 3: Analiza raziskovanja na podlagi knjige Črno belo
A Z družino sem že obiskal drugo državo; Madžarsko, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško. Tam se počutim sprejeto.
B Želim si spoznati druge države: Monako in Teksas.
C Poznam nekoga iz druge države – dva prijatelja.
Č Mislim, da je dobro imeti prijatelja iz druge države, ker se z njim lahko sporazumevaš tudi v drugih jezikih in se tako prijatelj počuti bolj sprejetega.
Slabost je, da se težje videvaš.
D Moja najljubša praznika v Sloveniji sta novo leto in božič.
E Poznam svetovni praznik bajram, ki ga praznujejo muslimani.
F Rad imam hrano iz druge države: langaš in kurtoš.
G Ne poznam pesmi v drugem jeziku, znam pa vzklik na nogometnih tekmah v hrvaščini.
H Knjiga je pustila vtis na meni, da. Takoj po branju je podal izjavo in vprašanje.
I Najbolj me je presenetilo, da so se bali črnega (to poveže s preteklimi izkušnjami).
J Glavna oseba: »u bistvu je maček usega kriu« (da je združil bele in črne).
K Jaz bi v razred priseljenca sprejel.
L Moj razred bi priseljenca sprejel. Deček izpostavi, da bi nekako razumel tudi, če kdo ne bi, ampak reče, ali bi bilo njemu všeč, če ga mi ne bi sprejeli.
M Ilustracije so bele in zelo lepe, čeprav je tudi kaj sivega. Izpostavi vprašanje glede ilustracij.
N Metodo žepne pravljice sem širil med druge ljudi (pet ljudi).
4.1.2 Nina Novak Kerbler: Moj prijatelj je drugačen
Prvi del raziskovanja
___________________________________________________________________
49
Kako se starši odzovejo na priseljenca, v tej knjigi ne izvemo. Poudarek je na odzivu otrok, ki se v splošnem na priseljenca v tem primeru odzovejo pretirano negativno. Pride celo do medvrstniškega nasilja. Le en fant priseljenca sprejme kot sočloveka. Avtor ima do priseljenca pozitiven odnos. Družina iz Albanije dečka iz Slovenije sprejme odprtih rok, mu postreže tradicionalno narodno hrano in mu pokloni knjigo v albanščini. Tu lahko opazimo medkulturni kontekst. Od oseb v knjigi ne izvemo, ali same kdaj v tujini niso bile sprejete. Ilustracije so delo Mojce Fo. S toplimi barvami privabljajo bralca, so v sosledju z besedilom. Dečka sta si kljub različni narodni pripadnosti precej podobna in ne izražata razlik. Med sliko in besedo prevladuje simetrični odnos, obe izrazni ravni imata isto sporočilo, kar deluje pomirjujoče, a ne spodbuja dodatnega premišljevanja in domišljije.
»Slikanica, v kateri so besedilo in ilustracije v popolnem soglasju, bralca ne spodbuja k razmišljanju in uporabi domišljije« (Nikolajeva in Gostinčar Cerar, 2003, str. 9).
Drugi del raziskovanja
Intervju z dečkom, starim 6 let, ki obiskuje predšolski program vrtca.
Deček, ki je do sedaj obiskal Grčijo, se v tujini počuti dobro. Želi si spoznati tudi druge
»države«: Zanzibar, Maldive in puščavo. Pozna enega človeka, ki prihaja iz druge države.
Želje po prijateljstvu z njim nima. Nima še izoblikovane predstave o tem, kaj je vera.
Njegov najljubši praznik je Miklavž. Tujega praznika ne pozna. Kot najljubšo hrano iz druge države navede kokos. Ne pozna nobene pesmi v drugem jeziku. Ne ve, zakaj je dobro imeti prijatelja iz druge države in si ne želi prijatelja iz druge države.
Deček je mnenja, da se je oseba, ki prihaja iz Albanije, slovensko naučila v nekaj dneh.
Nastopajočega v knjigi sošolci in sošolke obrekujejo z nesramnimi pesmicami. Deček meni, da to počnejo deklice. Pravi, da ni prav, da se ne zmenimo za ljudi, ki potrebujejo pomoč. Nekaj podobnega se je zaradi deklic zgodilo tudi njemu, a so mu prijatelji priskočili na pomoč. Dečka ponovno vprašam, če morda zdaj ve, zakaj je dobro imeti prijatelja iz druge države. Odgovori, da ja, ker ti lahko taki prijatelji kaj pokažejo – navede morje in kenguruje. Dečku se je metoda žepne pravljice zdela precej zanimiva. Rekel je, da bo knjigo obnovil v vrtcu pri jutranjem krogu. Obnovil jo je trem osebam (vključno z vrtčevsko skupino).
___________________________________________________________________
50