Izvirna slovenska mladinska književnost

3.4.1.1 Žiga X. Gombač: Črno belo

Opis je povzet po Gombač (2017): Slikanica ponazarja moč predsodkov pred neznanim.

Ljudi je strah črne, saj so jim od malih nog govorili, da črna predstavlja nekaj slabega.

Ljudje si niso upali pogledati niti v nočno nebo, saj je črno. Zgodba je prikaz ozkoglednosti črno-belega pogleda na svet in vpliva odraslih na mnenja in občutke. Otroke nagovarja k temu, naj se ne bojijo drugačnosti, saj nam velikokrat prinaša nekaj lepega. Knjiga je nadvse primerna tudi za starejše bralce. Ker je napisana v literarnem jeziku in prenesenem pomenu, jo je treba z otroki »razvozlati«.

Knjiga opisuje belo družino, ki živi v beli hiši sredi belega mesta. Njihovo življenje je videti srečno in brezskrbno, vendar se močno bojijo tistega, česar se bojijo tudi prebivalci belega mesta. Strah jih je vsega, kar je črno, čeprav se še nikoli niso srečali s črnino. A že od malega so poslušali črne zgodbe. O črni se niso upali pogovarjati niti s prijatelji.

Najbrž bi tako ostalo, če se beli družini ne bi zgodilo nekaj povsem neobičajnega. Ko so se zjutraj želeli odpraviti od doma, jih je pred domom čakal črn maček. Belo družino je bilo nadvse strah, niso niti upali poklicati pomoči. Črn mačkon se je podrgnil ob vse člane bele družine in ob tem prikupno predel. Potem se je privil v hčerino naročje. Tistega dne družina ni šla v vrtec, šolo in službo. Ostali so doma in božali črnega mačka. To pa še ni vse. Ko je napočil večer, so prvič v življenju upali pogledati v nočno nebo, posuto z zvezdami.

___________________________________________________________________

36

Slika 17: Naslovnica knjige Črno belo

3.4.1.2 Nina Novak Kerbler: Moj prijatelj je drugačen

Opis je povzet po Novak Kebler (2017): Knjiga vsebuje pogovor pred branjem in po branju. Vključuje tudi dejavnosti po branju. Prav tako razpolaga s statističnimi podatki o tujcih v Sloveniji, razlogih za preseljevanje itd. Služi kot odličen »pripomoček« za zbijanje predsodkov o otrocih, ki prihajajo iz Albanije. Teh otrok v slovenskih šolah ni malo, zato se mi zdi pomembno pogovarjati o tem. Knjiga ima preprosto besedišče in prikazuje realno stanje, ki se nemalokrat dogaja v šolah – vrstniško nasilje do otrok priseljencev.

Nagovarja nas k temu, da je dobro imeti prijatelja, ki je »drugačen«.

Zgodba govori o dečku Jetmirju, ki se je s starši preselil s Kosova v Slovenijo. Ko je prišel v vrtec, ni znal niti besede slovensko. Po nekaj mesecih se je naučil govoriti slovensko.

S Filipom sta se v vrtcu pogosto igrala. Filip je opazil, da Jetmir ne je mesa, nakar mu je ta razložil, da zaradi muslimanske vere. To se Filipu ni zdelo nič čudnega. V šoli sta bila sošolca, a se nista veliko družila. Jetmir je v šoli sedel sam in bil pogosto žrtev psihičnega nasilja. Filipu se je smilil, a ni vedel, kaj naj stori. Filip se je spraševal, ali bi moral o zbadanju povedati komu od odraslih. Ko je nekega dne prišel na igrišče, je bil priča nasilju starejših fantov, ki so se spravili na Jetmirja in ga vklenili. Filip je s psom Merlinom zagrozil fantom, naj nehajo. Ker je pes močno zarenčal, so se starejši fantje ustrašili in se umaknili, češ da je dolgčas. Jetmir in Filip sta od tistega dne dalje vse stvari počela skupaj. V znak zahvale so Jetmirjevi starši počastili Filipa z »najboljšimi baklavami na svetu«, sirovim burekom in knjigo v albanščini. Filip na koncu knjige pove: »Res sem vesel, da sem Jetmirjev prijatelj!«

___________________________________________________________________

37

Slika 18: Naslovnica knjige Moj prijatelj je drugačen

3.4.1.3 Neli Kodrič Filipić: Ali te lahko objamem močno?

Opis je povzet po Kodrič Filipić (2010): Zgodba je navdihujoča in nabita s čustvi. Pokaže nam, kako lahko preprosto in pristno dejanje vpliva na druge. Zgodba je pokazatelj strahu pred tujim, drugačnim. A ravno od tujega in drugačnega se lahko naučimo največ.

V neko mesto, kjer so živeli povsem običajni ljudje, je prišel nenavaden človek. Izstopal je od meščanov – nosil je plašč pisanih barv, medtem ko so ljudje nosili oblačila nevtralnih barv. S seboj je imel kužka, za katerega so ljudje menili, da ima več bolh kakor dlak. Mož se ni zmenil zanje. Bil je radodaren in je polovico svoje malice poklonil še psu. Mimoidoči fantje so neznancu nagajali. Vanj so zalučali žogo, polili so ga z vodo, ga spotaknili in mu govorili grde besede. Mož pa se je na vse to odzval zelo mirno, z besedami: »Kdo je to storil?« Seveda mu niso odgovorili. No, ko se je pri zadnjem dejanju krivec izpostavil, ga je mož mirno vprašal: »Ali te lahko objamem močno?« Fant je zmedeno pokimal in se pustil objeti. To je bil tisti pristen objem, v katerem izpuhti jeza, izgine strah in preprosto vse postane lepo. Ko sta mož in pes zapustila mesto, se je visoko na nebu lesketala mavrica, veter se je igral z barvnim plaščem in ostal je le še spomin na čudnega neznanca, ki je običajne ljudi naučil, da kdor je poreden, dobi topel objem v opomin.

___________________________________________________________________

38

Slika 19: Naslovnica knjige Ali te lahko objamem močno?