9.3 Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z določenimi učnimi cilji
9.3.1 Glasbenodidaktične igre, s katerimi spodbujamo razvoj glasbenih sposobnosti
glasbenodidaktične igre z namenom razvoja glasbenih sposobnosti z naslednjimi učnimi cilji:
pozorno poslušanje in slušna občutljivost;
primerjanje, razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti;
ugotavljanje lastnosti zvoka;
zanesljivost melodičnega izvajanja;
zanesljivost ritmičnega izvajanja;
razvijanje glasbenega spomina;
razvijanje glasbene ustvarjalnosti.
38
Preglednica 16: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »pozorno poslušanje in slušna občutljivost« poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti načrtovanja učnega cilja »pozorno poslušanje in slušna občutljivost«.
Največ učiteljev, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (75,8 %), učni cilj
»pozorno poslušanje in slušna občutljivost« pogosto vključuje v glasbenodidaktične igre. Tudi največ učiteljev (60,7 %) v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učni cilj »pozorno poslušanje in slušna občutljivost« pogosto vključuje v glasbenodidaktične igre.
Preglednica 17: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »primerjanje, razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti«
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 6,758; g = 3; α = 0,080) ni statistično pomembna.
Med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti načrtovanja učnega cilja »primerjanje,
39
razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti«. Večina učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (62,5 %) učni cilj »primerjanje, razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti« pogosto vključuje v glasbenodidaktične igre. Tudi največ učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (53,1 %) pogosto vključuje naveden učni cilj.
Preglednica 18: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »ugotavljanje lastnosti zvoka«
Pogostost načrtovanja
Ugotavljanje lastnosti zvoka
Skupaj 1.
vzgojno-izobraževalno obdobje
2. vzgojno-izobraževalno
obdobje
f f % f f % f f %
nikoli 6 4,7 4 7,1 10 5,4
redko 48 37,5 21 37,5 69 37,5
pogosto 69 53,9 29 51,8 98 53,3
zelo pogosto 5 3,9 2 3,6 7 3,8
Skupaj 128 100,0 56 100,0 184 100,0
(2Î = 0,456; g = 3; α = 0,928)
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 0,456; g = 3; α = 0,928) ni statistično pomembna.
Med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti načrtovanja učnega cilja »ugotavljanje lastnosti zvoka«. Več kot polovica učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (53,9 %) učni cilj »ugotavljanje lastnosti zvoka« pogosto vključuje v glasbenodidaktične igre. Tudi več kot polovica učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (51,8 %) pogosto vključuje učni cilj »ugotavljanje lastnosti zvoka« v glasbenodidaktične igre.
40
Preglednica 19: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »zanesljivost melodičnega izvajanja«
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 0,261; g = 3; α = 0,967) ni statistično pomembna.
Med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti vključevanja učnega cilja »zanesljivost melodičnega izvajanja«. Učni cilj »zanesljivost melodičnega izvajanja« učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pogosto (42,2 %) ali redko (44,5 %) vključuje v glasbenodidaktične igre. Podobno kot učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, največ učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učni cilj »zanesljivost melodičnega izvajanja« pogosto (42,9 %) ali redko vključuje (42,9 %) v glasbenodidaktične igre.
Preglednica 20: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »zanesljivost ritmičnega izvajanja«
(2Î = 1,048; g = 3; α = 0,790)
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 1,048; g = 3; α = 0,790) ni statistično pomembna.
Med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti vključevanja učnega cilja »zanesljivost
Pogostost
41
ritmičnega izvajanja«. Učni cilj »zanesljivost ritmičnega izvajanja« največ učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pogosto (59,4 %) vključuje v glasbenodidaktične igre. Več kot polovica učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učni cilj »zanesljivost ritmičnega izvajanja« pogosto (51,8 %) vključuje v glasbenodidaktične igre. Med učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, ne prihaja do statistično pomembnih razlik (α = 0,790) pri vključevanju učnega cilja »zanesljivost ritmičnega izvajanja«.
Preglednica 21: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »razvijanje glasbenega spomina«
(2Î = 8,407; g = 3; α = 0,038)
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 8,407; g = 3; α = 0,038) je statistično pomembna.
S tveganjem 3,8 % trdimo, da se v osnovni množici med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti
vključevanja učnega cilja »razvijanje glasbenega spomina«. 8,9 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju nikoli ne vključuje navedenega učnega cilja, redko ga
vključuje 23,2 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Več učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (64,1 %) navedeni učni cilj vključuje pogosto kot v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (51,8 %). Zelo pogosto navedeni učni cilj v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju vključuje 16,1 % sodelujočih v raziskavi.
Pogostost načrtovanja
Razvijanje glasbenega spomina
Skupaj 1.
vzgojno-izobraževalno obdobje
2. vzgojno-izobraževalno
obdobje
f f % f f % f f %
nikoli 1 0,8 5 8,9 6 3,3
redko 26 20,3 13 23,2 39 21,2
pogosto 82 64,1 29 51,8 111 60,3
zelo pogosto 19 14,8 9 16,1 28 15,2
Skupaj 128 100,0 56 100,0 184 100,0
42
Preglednica 22: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »razvijanje glasbene ustvarjalnosti«
(2Î = 8,697; g = 3; α = 0,034)
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 8,697; g = 3; α = 0,034) je statistično pomembna.
S tveganjem 3,4 % trdimo, da se tudi v osnovni množici pojavljajo razlike med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, v vključevanju učnega cilja »razvijanje glasbene ustvarjalnosti«. 5,4 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju navedenega učnega cilja nikoli ne vključuje v glasbenodidaktične igre. Redko ga vključuje 23,2 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Največ učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (62,5 %) ga vključuje pogosto, zelo pogosto pa ga vključuje 21,4 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Ugotovili smo, da pri vključevanju učnih ciljev: »pozorno poslušanje in slušna občutljivost«;
»primerjanje, razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti«; »ugotavljanje lastnosti zvoka«; »zanesljivost melodičnega izvajanja« in »zanesljivost ritmičnega izvajanja« ne prihaja do statistično pomembnih razlik med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Največ učiteljev v prvem in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učne cilje
»pozorno poslušanje in slušna občutljivost« (71, 2%); »primerjanje, razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti« (56,0 %); »ugotavljanje lastnosti zvoka« (57, 3%) in
»zanesljivost ritmičnega izvajanja« (57,1 %) pogosto načrtuje pri glasbenodidaktičnih igrah.
Pogosto (42,4%) ali redko (44,0 %) pa učitelji v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju načrtujejo pri glasbenodidaktičnih igrah učni cilj »zanesljivost melodičnega izvajanja«. Statistično pomembne razlike med učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in učitelji v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se pojavljajo pri načrtovanju učnih ciljev: »razvijanje glasbenega spomina« in »razvijanje glasbene ustvarjalnosti«.
Pogostost
43