V slovenski in tuji strokovni literaturi najdemo različne razvrstitve glasbenodidaktičnih iger.
Razvrščene so znotraj področja glasbenega razvoja glede na glasbeno vsebino oz. didaktične enote, glasbene cilje in na vrsto glasbene dejavnosti. Pojavlja pa se tudi razvrstitev glasbenodidaktičnih iger z vidika socialnega razvoja posameznika.
5.4.1 Razvrstitev glasbenodidaktičnih iger glede na glasbeno vsebino
M. Voglar (1989) glasbenodidaktične igre razvrsti glede na glasbeno vsebino. Kot ugotavlja, takšna razvrstitev omogoča sistematično izbiro, je najbolj pregledna in vodi k celovitemu glasbenemu oblikovanju in razvijanju vseh glasbenih zmožnosti (Voglar, 1989).
Glasbenodidaktične igre so razvrščene v sedem skupin (Voglar, 1989, str. 166):
igre za spoznavanje lastnosti zvokov;
igre za ugotavljanje smeri zvokov;
igre za ugotavljanje različne hitrosti;
igre za razvijanje čuta za ritem;
igre za razvijanje melodičnega posluha;
igre za oblikovanje pevske zmožnosti;
igre, ki otroke uvajajo v skupinsko muziciranje, razvijanje posluha za obliko in posluha za večglasje.
20 Igre za spoznavanje lastnosti zvokov
Sem so uvrščene glasbenodidaktične igre, s katerimi učenci spoznavajo lastnosti zvokov: barvo, glasnost, trajanje tonov in tonsko višino. Najprej se načrtujejo glasbenodidaktične igre, kjer otroci razlikujejo in prepoznavajo zvoke po barvi in glasnosti, saj je razlikovanje in prepoznavanje zvočne barve z razvojnega vidika otrokom najprej dostopno. Postopoma se nadaljuje izvajanje glasbenodidaktičnih iger, kjer učenci prepoznavajo in ločujejo različna glasbila po zvočni barvi. Skozi glasbenodidaktične igre za spoznavanje glasnosti in trajanja zvokov ter tonske višine učenci razlikujejo in izvajajo različne glasnosti, spoznajo naraščanje in pojemanje glasnosti, prepoznavajo izvajanje melodije v visoki in nizki legi, ločijo med dolgimi in kratkimi zvoki ter razlikujejo in izvajajo tone po različni višini (prav tam, str. 167).
Igre za ugotavljanje smeri zvokov
Skozi glasbenodidaktične igre za ugotavljanje smeri zvoka učenci določajo, od kod prihaja zvok – pokažejo smer zvoka ali se gibljejo v smeri, od koder zvok prihaja. Najprej se načrtujejo
glasbenodidaktične igre, kjer učenci poslušajo en zvok, nato pa več zvokov hkrati (prav tam, str. 181).
Igre za ugotavljanje različne hitrosti
Sem uvrščamo glasbenodidaktične igre, s katerimi otroci ločijo med hitrim in počasnim ritmom
ali melodijo. Učenci skozi glasbenodidaktične igre gibalno izražajo različne hitrosti (prav tam, str. 185).
Igre za razvijanje čuta za ritem
Z glasbenodidaktičnimi igrami za razvijanje čuta za ritem oblikujemo in razvijamo različne možnosti ritmične reprodukcije, prepoznavanja določenega ritma in ustvarjanja različnih ritmičnih vzorcev na učencem zanimiv in naraven način, ki jih vzpodbuja k lastni ritmični aktivnosti (prav tam, str. 187).
Igre za razvijanje melodičnega posluha
Sem uvrščamo glasbenodidaktične igre, pri katerih je poudarek na ustvarjalnem petju otrok. To so razne igre, v katerih otroci prepoznavajo znano melodijo, razlikujejo pesmi po melodiji in reproducirajo melodične motive (prav tam, str. 195).
Igre za oblikovanje pevske zmožnosti
V to skupino so uvrščene glasbenodidaktične igre, s katerimi otroke uvajamo v vaje za pravilno pevsko dihanje, vaje za artikulacijo, vaje za nastavek tona, sprostitvene vaje za artikulacijske organe, vse z namenom razvijanja otroškega glasu (prav tam, str. 201).
Igre, ki otroke uvajajo v skupinsko muziciranje, razvijanje posluha za obliko in posluha za večglasje
Z glasbenodidaktičnimi igrami, s katerimi otroke uvajamo v skupinsko muziciranje, hkrati razvijamo posluh za večglasje. Glavni cilj tovrstnih iger je ustvariti zvočno sliko. Med samim
21
procesom nastajanja zvočne slike morajo biti učenci pozorni ne samo na to, kako sami igrajo glasbilo, pač pa predvsem na to, kaj nastaja, in na upoštevanje drugih otrok v skupinskem muziciranju (prav tam, str. 206).
Podobno glasbenodidaktične igre glede na glasbeno vsebino razvrsti O. Denac (2012).
Glasbenodidaktične igre razvrsti v t. i. didaktične enote. Znotraj posamezne didaktične enote učitelj izvaja izbrane igre, ki jih prilagaja starosti in glasbenemu razvoju otrok (Denac, 2012).
Glasbenodidaktične igre so razvrščene v štiri didaktične enote (Denac, 2012. str. 66):
- igre za ugotavljanje lastnosti (barva, jakost, višina, trajanje), hitrosti in smeri zvoka;
- igre za razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha;
- igre za razvijanje pevskih in instrumentalnih spretnosti;
- igre za utrjevanje glasbenega besedišča.
Vsaka t. i. didaktična enota ima določene glasbene cilje in primere ustrezne dejavnosti. Učitelj znotraj posamezne didaktične enote izvaja tiste glasbenodidaktične igre oziroma metodične korake, ki so primerni za določeno starost in glasbeni razvoj otrok (Denac, 2012).
5.4.2 Razvrstitev glasbenodidaktičnih iger glede na glasbene cilje
B. Sicherl - Kafol (2001) glasbenodidaktične igre razvrsti glede na specifične učne cilje s
področja razvoja glasbenih sposobnosti, glasbenih spretnosti in glasbenih znanj (Sicherl - Kafol, 2001).
Didaktične igre, s katerimi spodbujamo razvoj glasbenih sposobnosti, vključujejo cilje (Sicherl - Kafol, 2001 str. 126–127):
pozornega poslušanja in slušne občutljivosti;
primerjanja, razlikovanja, prepoznavanja različnih in enakih trajanj, višin, jakosti, hitrosti, zvočnih barv, oblikovnih delov;
ugotavljanja lastnosti zvokov;
natančne melodične in ritmične reprodukcije;
razvijanja glasbenega spomina;
razvijanja glasbene ustvarjalnosti.
Didaktične igre, s katerimi spodbujamo razvoj glasbenih spretnosti, vključujejo cilje (Sicherl - Kafol, 2001 str. 126–127):
spretnosti igranja na otroška glasbila;
glasovne higiene in vokalne vzgoje;
orientacije v prostoru;
razvijanja motorike.
22
Didaktične igre, s katerimi spodbujamo razvoj glasbenih znanj, vključujejo cilje (Sicherl - Kafol, 2001 str. 127):
oblikovanja, utrjevanja in uporabe glasbenih izrazov;
orientacije v likovnih zapisih.
5.4.3 Razvrstitev glasbenodidaktičnih iger glede na namen, cilje in naravo dejavnosti B. Borota (2013) razvrsti glasbenodidaktične igre glede na namen, cilje in naravo dejavnosti.
Avtorica svojo razvrstitev utemeljuje z »ugotovitvami o vplivu in povezavah aktivnosti na glasbeni razvoj in glasbeno vedênje otrok.« (Borota, 2013, str. 148)
Glabenodidaktične igre so razvrščene v pet skupin (Borota, 2013, str. 148):
igre za razvoj slušne zaznave in pozornosti na zvok;
igre za spoznavanje parametrov zvoka;
igre za širjenje in utrjevanje glasbenega spomina;
igre za razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti in ustvarjalnosti;
igre v povezavi z drugimi področji otrokovega razvoja.
Igre za razvoj slušne zaznave in pozornosti na zvok
Sem so uvrščene glasbenodidaktične igre, s katerimi pri otrocih spodbujamo usmerjanje in razvijanje pozornosti na zvok. Glasbenodidaktične igre so raznovrstne in različno zahtevne.
Začnemo z enostavnimi – usmeriti pozornost na zvok, odkriti, od kod prihaja, in mu slediti.
Nadaljujemo z zahtevnejšimi glasbenodidaktičnimi igrami, ki zahtevajo daljšo pozornost in sposobnost razločevanja zvokov v večglasju (Borota, 2013).
Igre za spoznavanje parametrov zvoka
Pri glasbenodidaktičnih igrah za spoznavanje parametrov zvoka je pomembno, da zvokom določimo parametre (barvo, glasnost, trajanje) in tonom višino. Najpogosteje se izvajajo glasbenodidaktične igre za prepoznavanje zvočne barve in glasnosti. Spodbujamo razlikovanje približkov – višji/nižji ton, kratek/dolg ton; izogibamo se natančnim opredelitvam (prav tam).
Igre za širjenje in utrjevanje glasbenega spomina
Sem so uvrščene glasbenodidaktične igre, s katerimi učenci razvijajo, širijo in utrjujejo glasbeni spomin skozi proces poslušanja glasbe, posnemanja in izvajanja glasbe ter razstavljanje in ponovno sestavljanje zvočnih oz. glasbenih vzorcev. Učenje poteka na način pomnjenja in ponovnega priklica zvočnih oz. glasbenih vzorcev ter prepoznavanja že usvojenih vzorcev v novih situacijah. Najprej se načrtujejo glasbenodidaktične igre, ki temeljijo na slušnem prepoznavanju in razlikovanju, kasneje pa se izvajajo zahtevnejše glasbenodidaktične igre, v katerih učenci glasbo posnemajo in izvajajo (prav tam).
Igre za razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti in ustvarjalnosti
Sem so uvrščene glasbenodidaktične igre, s katerimi učenci razvijajo ritmični in melodični posluh (elementarne glasbene sposobnosti) skozi petje, igranje na glasbila in ustvarjanje v glasbi (prav tam, str. 149).
23 Igre v povezavi z drugimi področji otrokovega razvoja
Sem so uvrščene glasbenodidaktične igre, ki spodbujajo komunikacijo, socialni razvoj, z njimi vzpostavimo povezave med različnimi področji otrokovega razvoja (prav tam, str. 152).
5.4.4 Razvrstitev glasbenodidaktičnih iger z vidika socialnega razvoja posameznika Storms (1995) razvrsti glasbenodidaktične igre z vidika socialnega razvoja posameznika, saj, kot sam ugotavlja, je glasbena igra namenjena predvsem socialnemu razvoju (Storms, 1995).
Glasbenodidaktične igre so razvrščene v tri skupine (Storms, 1995, str. 15):
igre, s katerimi razvijamo osebnostne sposobnosti in spretnosti;
igre, s katerimi razvijamo otrokove socialne veščine;
igre, s katerimi razvijamo izražanje in improvizacijo.
Igre, s katerimi razvijamo osebnostne sposobnosti in spretnosti
Sem uvrščamo glasbenodidaktične igre, s katerimi otrok razvija osebnostne sposobnosti in spretnosti na področju glasbenega razvoja. To so igre za razvoj poslušanja, zbranosti in glasbeni kvizi (Storms, 1995).
Igre, s katerimi razvijamo otrokove socialne veščine
Sem uvrščamo glasbenodidaktične igre, s katerimi otrok skupaj z drugimi otroci razvija veščine komunikacije in enotnost skupnosti (prav tam).
Igre, s katerimi razvijamo izražanje in improvizacijo
Sem uvrščamo igre iskanja, uganke, igre lastnega izražanja z namenom razvoja in odkrivanja lastne ustvarjalnosti (prav tam).
24
EMPIRIČNI DEL
6 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Učenci bi morali imeti v času osnovnošolskega izobraževanja zagotovljen kakovosten pouk
glasbene umetnosti, saj glasba vpliva na otrokov celostni razvoj. Kot ugotavlja B. Sicherl - Kafol (2001), glasbena vzgoja v okvirju celostnega vzgojno-izobraževalnega
pristopa še nima ustreznega mesta, saj so glasbene dejavnosti »pogosto obravnavane nesistematično in necelovito, cilji glasbenih dejavnosti pa so pogosto omejeni na raven razvedrila, sproščanja ali zvočne kulise kot podlaga za zunajglasbene zaposlitve učencev«
(str. 92). Skozi glasbene dejavnosti posredujemo učne oz. glasbene cilje, s katerimi razvijamo naslednja področja posameznikovega razvoja: spoznavno (kognitivno), telesno-gibalno (psihomotorično) in čustveno-motivacijsko (afektivno) področje. Raziskave kažejo, da učitelji načrtujejo največ glasbenih ciljev na telesno-gibalnem (psihomotoričnem) področju razvoja,
sledijo cilji spoznavnega (kognitivnega) področja, najmanj pa so zastopani cilji čustveno-motivacijskega (afektivnega) področja razvoja (Sicherl - Kafol, 2001). Z
glasbenodidaktičnimi igrami razvijamo glasbene cilje na vseh omenjenih področjih hkrati.
Menimo, da z načrtovanjem glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti ustvarimo
»ravnovesje« med glasbenimi cilji na različnih področjih razvoja, kar je tudi nujnost v vzgojno-izobraževalnem procesu, na kar opozarjajo številni avtorji (Denac, 2001; Gruehn,
1995; Sicherl - Kafol, 2001).
Navedena problematika zajema tudi načrtovanje glasbenodidaktičnih iger, zato smo z raziskavo želeli ugotoviti, kako učitelji razrednega pouka v prvem in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju načrtujejo glasbenodidaktične igre pri pouku glasbene umetnosti; katera didaktična gradiva uporabljajo; katere učne cilje vključujejo v glasbenodidaktične igre in kako ocenjujejo pomembnost načrtovanja in izvajanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti.
Zanimalo nas je tudi, ali se pojavljajo statistično pomembne razlike v pogostosti načrtovanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti glede na število let poučevanja učiteljev in glede na njihovo dodatno glasbeno izobraževanje.
7 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Na podlagi ciljev raziskave smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja.
1. Kako učitelji razrednega pouka načrtujejo glasbenodidaktične igre pri pouku glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju?1
1 V sklopu načrtovanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti smo raziskali pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger, način izvajanja le-teh in uporabo glasbenega kotička za izvajanje glasbenodidaktičnih iger.
25
2. Katera didaktična gradiva uporabljajo učitelji razrednega pouka pri načrtovanju
glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju?
3. Katere učne cilje2 učitelji razrednega pouka vključujejo v glasbenodidaktične igre pri pouku glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju?
4. Kako učitelji razrednega pouka ocenjujejo pomembnost načrtovanja in izvajanja
glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti v prvem in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju?
5. Ali se pojavljajo razlike v pogostosti načrtovanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti glede na dodatno glasbeno izobrazbo učiteljev razrednega pouka?
6. Ali se pojavljajo razlike v pogostosti načrtovanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti glede na število let poučevanja učiteljev razrednega pouka?
8 METODA RAZISKOVANJA
Raziskava je bila izvedena s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Uporabili smo deskriptivno neeksperimentalno raziskovalno metodo. Raziskovanje s kvantitativnim raziskovalnim pristopom je bilo izvedeno z anketo.