Od 184 sodelujočih v raziskavi se 124 učiteljev razrednega pouka (67,4 %) na področju glasbe dodatno strokovno izpopolnjuje, 60 učiteljev razrednega pouka (32,6 %) pa se ne udeležuje dodatnih strokovnih izpopolnjevanj. Večkrat letno se izpopolnjuje 16 učiteljev razrednega pouka (8,7 %), enkrat letno 27 učiteljev razrednega pouka (14,7 %), enkrat na dve leti ali manj pa 81 učiteljev razrednega pouka (44,0 %).
8.2 Postopek zbiranja podatkov
Podatke smo zbirali v šolskem letu 2016/17 v mesecu maju in juniju. Učitelji razrednega pouka so izpolnjevali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga predhodno poslali po elektronski pošti osnovnim šolam po Sloveniji. Podatke smo zbirali z avtorsko sestavljenim anketnim vprašalnikom za učitelje razrednega pouka (priloga 1). Vprašalnik je bil sestavljen iz petih vprašanj o osebnih podatkih (vzgojno-izobraževalno obdobje poučevanja, razred poučevanja, delovna doba, glasbena izobrazba in dodatno glasbeno izobraževanje) in iz petih vprašanj odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa ter dveh sklopov štiristopenjskih opisnih ocenjevalnih lestvic. Zanesljivost anketnega vprašalnika smo preverili z metodo notranje konsistentnosti.
8.3 Opis obdelave podatkov
Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih prikazali v frekvenčnih in strukturnih preglednicah ter grafih.
Uporabili smo 2-preizkus in Kullbackov 2Î preizkus, s katerima smo preverili, ali se med učitelji razrednega pouka pojavljajo statistično pomembne razlike v načrtovanju glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti.
Da, večkrat letno(8,7 %)
Da, enkrat letno (14,7 %)
Da, enkrat na dve leti ali manj (44,0 %) Ne (32,6 %)
Ali se na področju glasbe dodatno strokovno izpopolnjujete?
29
9 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PODATKOV
9.1 Načrtovanje glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti
V sklopu načrtovanju glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti smo raziskali pogostost načrtovanja, način izvajanja glasbenodidaktičnih iger in uporabo glasbenega kotička za izvajanje glasbenodidaktičnih iger.
9.1.1 Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger
Preglednica 5: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti v prvem in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju
(2 = 16,018; g = 3; α = 0,001) Legenda k preglednici 5:
zelo redko = GDI niso načrtovane vsak mesec redko = GDI so načrtovanje do dvakrat na mesec pogosto = GDI so načrtovane tri- do štirikrat na mesec zelo pogosto = GDI so načrtovanje več kot štirikrat na mesec
Vrednost 2-preizkusa (2 = 16,018; g = 3; α = 0,001) je statistično pomembna. S tveganjem
0,1 % trdimo, da se v osnovni množici med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti
načrtovanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti. 30,4 % učiteljev, ki poučujejo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, glasbenodidaktičnih iger ne načrtuje vsak mesec. Do dvakrat na mesec načrtuje glasbenodidaktične igre največ učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (44,5 %). Več učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (30,5 %) kot v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (17,9 %) načrtuje glasbenodidaktične igre tri- do štirikrat na mesec. Glasbenodidaktične igre več kot štirikrat na mesec načrtuje 16,4 % učiteljev, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Pogostost
30 9.1.2 Način izvajanja glasbenodidaktičnih iger
Preglednica 6: Način izvajanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju4
Način izvajanja f f %
ponavljanje in utrjevanje 92 71,9
ohranjanje motivacije 88 68,8
usvajanje novega znanja 71 55,5
uporaba pridobljenega znanja v novih učnih
situacijah
52 40,6
drugo 1 0,8
Največ učiteljev razrednega pouka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju glasbenodidaktične igre izvaja za ponavljanje in utrjevanje (71,9 %) in ohranjanje motivacije (68,8 %). Polovica učiteljev razrednega pouka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju izvaja glasbenodidaktične igre za usvajanje novega znanja (55,5 %), manj kot polovica pa za uporabo pridobljenega znanja v novih učnih situacijah (40,6 %). Drugi načini izvajanja: glasbena sprostitev med dvema dejavnostma (f = 1).
Preglednica 7: Način izvajanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju5
Način izvajanja f f %
ponavljanje in utrjevanje 39 69,9
ohranjanje motivacije 31 55,4
usvajanje novega znanja 25 44,6
uporaba pridobljenega znanja v novih učnih
situacijah
23 41,1
drugo 0 0,0
Najpogosteje učitelji razrednega pouka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju glasbenodidaktične igre izvajajo za ponavljanje in utrjevanje (69,9 %). Več kot polovica učiteljev razrednega pouka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju izvaja glasbenodidaktične igre za ohranjanje motivacije (55,4 %). Manj kot polovica učiteljev razrednega pouka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju izvaja glasbenodidaktične igre za usvajanje novega znanja (44,6 %) in uporabo pridobljenega znanja v novih učnih situacijah (41,1 %).
4 Sodelujoči v raziskavi so lahko izbrali več možnih odgovorov hkrati.
5 Sodelujoči v raziskavi so lahko izbrali več možnih odgovorov hkrati.
31
9.1.3 Glasbeni kotiček za izvajanje glasbenodidaktičnih iger
Graf 4: Uporaba glasbenega kotička v razredu
Glasbeni kotiček, kjer se izvajajo glasbenodidaktične igre oziroma lahko glasbenodidaktične igre izvajajo učenci sami, v razredu uporablja 29 učiteljev (15,8 %). 155 učiteljev (84,2 %) glasbenega kotička v razredu nima.
Preglednica 8: Uporaba glasbenega kotička v prvem in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Uporaba glasbenega kotička
Glasbeni kotiček
Skupaj 1.
vzgojno-izobraževalno obdobje
2. vzgojno-izobraževalno
obdobje
f f % f f % f f %
da 20 15,6 9 16,1 29 15,8
ne 108 84,4 47 83,9 155 84,2
Skupaj 128 100,0 56 100,0 184 100,0
Glasbenega kotička pri pouku glasbene umetnosti ne uporablja približno enak odstotek učiteljev razrednega pouka tako v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (84,4 %) kot tudi v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (83,9 %).
Z rezultati tega sklopa vprašanj smo odgovorili na 1. raziskovalno vprašanje: »Kako učitelji razrednega pouka načrtujejo glasbenodidaktične igre pri pouku glasbene umetnosti v prvem in
Da (15,8 %)
Ne (84,2 %)
Ali imajoučenciv razredu glasbenikotiček?
32
drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju?«.6 Ugotovili smo, da prihaja do statistično pomembnih razlik v pogostosti izvajanja glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti med učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. 30,4 % učiteljev, ki poučujejo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, glasbenodidaktičnih iger ne načrtuje vsak mesec. Do dvakrat na mesec načrtuje glasbenodidaktične igre največ učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (44,5 %).
Več učiteljev v prvem izobraževalnem obdobju (30,5 %) kot v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (17,9 %) načrtuje glasbenodidaktične igre tri- do štirikrat na mesec.
Glasbenodidaktične igre več kot štirikrat na mesec načrtuje 16,4 % učiteljev, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Do razlik ne prihaja v načinu izvajanja glasbenodidaktičnih iger in pri uporabi glasbenega kotička. Tako učitelji razrednega pouka v prvem kot tudi učitelji razrednega pouka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju najpogosteje glasbenodidaktične igre pri pouku glasbene umetnosti izvajajo za ponavljanje in utrjevanje ter ohranjanje motivacije. Glasbenega kotička kot prostora za izvajanje glasbenodidaktičnih iger večina učiteljev razrednega pouka (84,2 %) ne uporablja ne glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem poučujejo.
9.2 Gradiva pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti
9.2.1 Uporaba gradiv v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Preglednica 9: Gradiva, ki jih učitelji razrednega pouka uporabljajo pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju7
Vrsta gradiva f f %
strokovna literatura 23 17,9
gradivo iz strokovnih izpopolnjevanj
35 27,3
drugo 11 8,6
51,6 % učiteljev razrednega pouka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju glasbenodidaktične igre sestavi sama. Manj kot polovica (46,9 %) pri načrtovanju
6 Pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti smo se osredotočili na pogostost vključevanja glasbenodidaktičnih iger, način izvajanja glasbenodidaktičnih iger in prostor za izvajanje glasbenodidaktičnih iger.
7 Sodelujoči v raziskavi so lahko izbrali več možnih odgovorov hkrati.
33
glasbenodidaktičnih iger uporablja priročnike. Več kot tretjina (33,6 %) učiteljev razrednega pouka pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger uporablja učbenike, gradivo iz strokovnih izpopolnjevanj pa pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger uporablja 27,3 % sodelujočih v raziskavi. Strokovno literaturo uporablja 17,9 % učiteljev razrednega pouka.
Drugo gradivo, ki so ga navedli sodelujoči v raziskavi: splet (f = 6), učne priprave (f = 3) in zapiski iz študija (f = 2).
9.2.2 Uporaba gradiv v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Preglednica 10: Gradiva, ki jih učitelji razrednega pouka uporabljajo pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju8
Vrsta gradiva f f %
učbeniki 28 50,0
glasbenodidaktične igre sestavim sam/a
25 44,6
priročniki 13 23,2
gradivo iz strokovnih izpopolnjevanj
12 21,4
strokovna literatura 11 19,6
drugo 3 5,4
Polovica učiteljev razrednega pouka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju najpogosteje pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger uporablja učbenike (50,0 %). Manj kot polovica učiteljev razrednega pouka (44,6 %) glasbenodidaktične igre sestavi sama. Priročnike pri načrtovanju uporablja 23,2 % učiteljev razrednega pouka; 21,4 % učiteljev razrednega pouka uporablja gradiva iz strokovnih izpopolnjevanj; 19,6 % učiteljev razrednega pouka pa pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger uporablja strokovno literaturo. Drugo gradivo, ki so ga navedli sodelujoči v raziskavi: učne priprave (f = 2) in splet (f = 1).
9.2.3 Učbeniki in priročniki
Učbenik je kot gradivo, ki ga uporabljajo pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger, izbralo 71 učiteljev razrednega pouka. Avtorja/založbo in naslov je navedlo 66 sodelujočih v raziskavi, kar predstavlja 92,9 % vzorca tistih učiteljev razrednega pouka, ki uporabljajo učbenik pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger.
8 Sodelujoči v raziskavi so lahko izbrali več možnih odgovorov hkrati.
34
Preglednica 11: Učbeniki, ki jih uporabljajo učitelji razrednega pouka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger9
Avtorica/založba Naslov f
Albinca Pesek Glasba 2: Z igro v glasbeni svet 9
Albinca Pesek Glasba 1: Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo
8 Založba Rokus Klett Lili in Bine 1: učbenik za glasbeno
umetnost
7 Založba Rokus Klett Lili in Bine 2: učbenik za glasbeno
umetnost
6
Albinca Pesek Glasba 3: zvočni živžav 5
Breda Oblak Glasbena slikanica 1 4
Breda Oblak Glasbena slikanica 2 4
Breda Oblak Glasbena slikanica 3 3
Založba Rokus Klett Lili in Bine 3: učbenik za glasbeno umetnost
2
Najpogosteje uporabljeni učbeniki v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju so učbeniki avtorice Albince Pesek (f = 22) in učbeniki založbe Rokus Klett (f = 15).
Preglednica 12: Učbeniki, ki jih uporabljajo učitelji razrednega pouka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju10
Avtorica/založba Naslov f
Založba Rokus Klett Radovednih 5: Glasbena umetnost 4 11 Založba Rokus Klett Radovednih 5: Glasbena umetnost 5 10
Breda Oblak Moja glasba 4 3
Breda Oblak Moja glasba 5 2
Albinca Pesek Glasba 4 1
Albinca Pesek Glasba 5 1
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju so najpogosteje uporabljeni učbeniki založbe Rokus Klett (f = 21).
Priročnik je kot gradivo, ki ga uporabljajo pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger, izbralo 78 učiteljev razrednega pouka. Avtorja/založbo in naslov je navedlo 73 sodelujočih v raziskavi, kar predstavlja 93,9 % vzorca tistih učiteljev razrednega pouka, ki uporabljajo priročnik pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger.
9 Sodelujoči v raziskavi so navedli več različnih učbenikov hkrati.
10 Sodelujoči v raziskavi so navedli več različnih učbenikov hkrati.
35
Preglednica 13: Priročniki, ki jih uporabljajo učitelji razrednega pouka v prvem in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger11
Avtor/založba Naslov f
Albinca Pesek Glasba 2: Z igro v glasbeni svet 9 Albinca Pesek Glasba 1: Zapojmo, zaigrajmo in
zaplešimo
7
Albinca Pesek Glasba 3: zvočni živžav 6
Olga Denac Z igro v čarobni svet glasbe:
didaktični priporočnik za glasbo v vrtcu in prvem razredu osnovne šole
5
Breda Oblak Glasbena slikanica 1: Priročnik za učitelje
4 Breda Oblak Glasbena slikanica 2: Priročnik za
učitelje
3 Breda Oblak Glasbena slikanica 3: Priročnik za
učitelje
3 Založba Rokus Klett Lili in Bine: Priročnik za poučevanje
in medpredmetno povezovanje
5
Najpogosteje uporabljeni priročniki v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju so priročnika avtorice Albince Pesek (f = 22) in priročniki avtorice Brede Oblak (f = 10).
Preglednica 14: Priročniki, ki jih uporabljajo učitelji razrednega pouka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger12
Avtor/založba Naslov f
Breda Oblak Moja glasba 4: Priročnik za učitelje za pouk glasbene vzgoje v 3. razredu osemletne in 4. razredu devetletne
osnovne šole
6
Breda Oblak Moja glasba 5: Priročnik za učitelje za pouk glasbene vzgoje v 5. razredu devetletne in 4. razredu osemletne
osnovne šole
4
Albinca Pesek Glasba 4: Priročnik za učitelje 3
Albinca Pesek Glasba 5: Priročnik za učitelje 2
Najpogosteje uporabljeni priročniki v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju so priročniki avtorice Brede Oblak (f = 10).
11 Sodelujoči v raziskavi so navedli več različnih priročnikov hkrati.
12 Sodelujoči v raziskavi so navedli več različnih priročnikov hkrati.
36 9.2.4 Strokovna literatura
Strokovno literaturo je kot gradivo, ki ga uporabljajo pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger, izbralo 34 učiteljev razrednega pouka. Avtorja in naslov je navedlo 24 sodelujočih v raziskavi, kar predstavlja 70,6 % vzorca tistih učiteljev razrednega pouka, ki uporabljajo strokovno literaturo pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger.
Preglednica 15: Strokovna literatura, ki jo uporabljajo učitelji razrednega pouka pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger13
Avtor Naslov f
Mira Voglar Otrok in glasba: metodika predšolske vzgoje
11 Barbara Sicherl - Kafol Ringaraja, pesem nam ugaja 10
Bernarda Rakar Didaktične igre za uvajanje in spoznavanje Orffovih instrumentov za
male in velike otroke
4
Olga Denac Glasba v vrtcu 3
Albinca Pesek Otroci v svetu glasbe: izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike
3 Barbara Sicherl - Kafol Ringaraja, pesem nas razvaja 3
Olga Denac Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem obdobju otroštva
2
Bogdana Borota Glasbene dejavnosti in vsebine 1
Bogdana Borota in Alenka Kovačič -Divjak
Dejavnosti glasbenega opismenjevanja 1
Najpogosteje uporabljeni strokovni literaturi sta Otrok in glasba: metodika predšolske vzgoje, avtorice Mire Voglar (f = 11), in Ringaraja, pesem nam ugaja, avtorice Barbare Sicherl - Kafol (f = 10).
9.3.5 Strokovna izpopolnjevanja
Gradivo iz strokovnih izpopolnjevanj, ki ga uporabljajo pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger, je izbralo 47 učiteljev razrednega pouka. Podatke glede strokovnih izpopolnjevanj je navedlo 23 sodelujočih v raziskavi, kar predstavlja 48,9 % vzorca tistih učiteljev razrednega pouka, ki uporabljajo gradivo iz strokovnih izpopolnjevanj pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger. Izvajalci in teme, ki so jih navedli: Barbara Sicherl - Kafol (f = 6), Albinca Pesek (f = 4)
Breda Oblak (f = 2), Blaž Rojko (f = 2), Jaka Strajnar, Zabavne glasbene cevi (ang. Boomwhackers) (f = 2), Mirko Slosar (f = 2), Igor Cvetko (f = 1), Natalija Kustec (f = 1),
Tadeja Mraz - Novak, Igranje na lastna glasbila (ang. Body Percussion) (f = 1), Bernarda Rakar (f = 1) Konstanca Zalar (f = 1).
13 Sodelujoči v raziskavi so navedli več različnih strokovnih literatur hkrati.
37
Z rezultati tega sklopa vprašanj smo odgovorili na 2. raziskovalno vprašanje: »Katera didaktična gradiva uporabljajo učitelji razrednega pouka pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger pri pouku glasbene umetnosti v prvem in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju?«.
Učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, najpogosteje glasbenodidaktične igre sestavijo sami (51,6 %) ali pa uporabljajo priročnike (46,9 %). Učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, najpogosteje pri načrtovanju glasbenodidaktičnih iger uporabijo učbenik (50,0 %) ali pa glasbeno-didaktične igre sestavijo sami (44,6 %). Učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju najpogosteje uporabljajo učbenike in priročnike Albince Pesek. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učitelji najpogosteje uporabljajo učbenike založbe Rokus Klett in priročnike Brede Oblak. Strokovna literatura, ki jo učitelji razrednega pouka najpogosteje uporabljajo, sta Otrok in Glasba, avtorice Mire Voglar, in Ringaraja, pesem nam ugaja, avtorice Barbare Sicherl - Kafol.
9.3 Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z določenimi učnimi cilji Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, vključujejo v glasbenodidaktične igre učne cilje s področja glasbenih sposobnosti, glasbenih spretnosti in glasbenih znanj. Raziskovali smo tudi, ali se med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti načrtovanja učnih ciljev s področja glasbenih sposobnosti, glasbenih spretnosti in glasbenih znanj.
9.3.1 Glasbenodidaktične igre, s katerimi spodbujamo razvoj glasbenih sposobnosti V prvem in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učitelji razrednega pouka načrtujejo glasbenodidaktične igre z namenom razvoja glasbenih sposobnosti z naslednjimi učnimi cilji:
pozorno poslušanje in slušna občutljivost;
primerjanje, razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti;
ugotavljanje lastnosti zvoka;
zanesljivost melodičnega izvajanja;
zanesljivost ritmičnega izvajanja;
razvijanje glasbenega spomina;
razvijanje glasbene ustvarjalnosti.
38
Preglednica 16: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »pozorno poslušanje in slušna občutljivost« poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti načrtovanja učnega cilja »pozorno poslušanje in slušna občutljivost«.
Največ učiteljev, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (75,8 %), učni cilj
»pozorno poslušanje in slušna občutljivost« pogosto vključuje v glasbenodidaktične igre. Tudi največ učiteljev (60,7 %) v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učni cilj »pozorno poslušanje in slušna občutljivost« pogosto vključuje v glasbenodidaktične igre.
Preglednica 17: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »primerjanje, razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti«
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 6,758; g = 3; α = 0,080) ni statistično pomembna.
Med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti načrtovanja učnega cilja »primerjanje,
39
razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti«. Večina učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (62,5 %) učni cilj »primerjanje, razlikovanje in prepoznavanje zvočnih značilnosti« pogosto vključuje v glasbenodidaktične igre. Tudi največ učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (53,1 %) pogosto vključuje naveden učni cilj.
Preglednica 18: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »ugotavljanje lastnosti zvoka«
Pogostost načrtovanja
Ugotavljanje lastnosti zvoka
Skupaj 1.
vzgojno-izobraževalno obdobje
2. vzgojno-izobraževalno
obdobje
f f % f f % f f %
nikoli 6 4,7 4 7,1 10 5,4
redko 48 37,5 21 37,5 69 37,5
pogosto 69 53,9 29 51,8 98 53,3
zelo pogosto 5 3,9 2 3,6 7 3,8
Skupaj 128 100,0 56 100,0 184 100,0
(2Î = 0,456; g = 3; α = 0,928)
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 0,456; g = 3; α = 0,928) ni statistično pomembna.
Med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti načrtovanja učnega cilja »ugotavljanje lastnosti zvoka«. Več kot polovica učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (53,9 %) učni cilj »ugotavljanje lastnosti zvoka« pogosto vključuje v glasbenodidaktične igre. Tudi več kot polovica učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (51,8 %) pogosto vključuje učni cilj »ugotavljanje lastnosti zvoka« v glasbenodidaktične igre.
40
Preglednica 19: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »zanesljivost melodičnega izvajanja«
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 0,261; g = 3; α = 0,967) ni statistično pomembna.
Med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti vključevanja učnega cilja »zanesljivost melodičnega izvajanja«. Učni cilj »zanesljivost melodičnega izvajanja« učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pogosto (42,2 %) ali redko (44,5 %) vključuje v glasbenodidaktične igre. Podobno kot učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, največ učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učni cilj »zanesljivost melodičnega izvajanja« pogosto (42,9 %) ali redko vključuje (42,9 %) v glasbenodidaktične igre.
Preglednica 20: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »zanesljivost ritmičnega izvajanja«
(2Î = 1,048; g = 3; α = 0,790)
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 1,048; g = 3; α = 0,790) ni statistično pomembna.
Med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti vključevanja učnega cilja »zanesljivost
Pogostost
41
ritmičnega izvajanja«. Učni cilj »zanesljivost ritmičnega izvajanja« največ učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pogosto (59,4 %) vključuje v glasbenodidaktične igre. Več kot polovica učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učni cilj »zanesljivost ritmičnega izvajanja« pogosto (51,8 %) vključuje v glasbenodidaktične igre. Med učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, ne prihaja do statistično pomembnih razlik (α = 0,790) pri vključevanju učnega cilja »zanesljivost ritmičnega izvajanja«.
Preglednica 21: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »razvijanje glasbenega spomina«
(2Î = 8,407; g = 3; α = 0,038)
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 8,407; g = 3; α = 0,038) je statistično pomembna.
S tveganjem 3,8 % trdimo, da se v osnovni množici med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti
vključevanja učnega cilja »razvijanje glasbenega spomina«. 8,9 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju nikoli ne vključuje navedenega učnega cilja, redko ga
vključuje 23,2 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Več učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (64,1 %) navedeni učni cilj vključuje pogosto kot v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (51,8 %). Zelo pogosto navedeni učni cilj v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju vključuje 16,1 % sodelujočih v raziskavi.
Pogostost načrtovanja
Razvijanje glasbenega spomina
Skupaj 1.
vzgojno-izobraževalno obdobje
2. vzgojno-izobraževalno
obdobje
f f % f f % f f %
nikoli 1 0,8 5 8,9 6 3,3
redko 26 20,3 13 23,2 39 21,2
pogosto 82 64,1 29 51,8 111 60,3
zelo pogosto 19 14,8 9 16,1 28 15,2
Skupaj 128 100,0 56 100,0 184 100,0
42
Preglednica 22: Pogostost načrtovanja glasbenodidaktičnih iger z učnim ciljem »razvijanje glasbene ustvarjalnosti«
(2Î = 8,697; g = 3; α = 0,034)
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 8,697; g = 3; α = 0,034) je statistično pomembna.
S tveganjem 3,4 % trdimo, da se tudi v osnovni množici pojavljajo razlike med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, v vključevanju učnega cilja »razvijanje glasbene ustvarjalnosti«. 5,4 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju navedenega učnega cilja nikoli ne vključuje v glasbenodidaktične igre. Redko ga vključuje 23,2 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Največ učiteljev v prvem
S tveganjem 3,4 % trdimo, da se tudi v osnovni množici pojavljajo razlike med učitelji, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, v vključevanju učnega cilja »razvijanje glasbene ustvarjalnosti«. 5,4 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju navedenega učnega cilja nikoli ne vključuje v glasbenodidaktične igre. Redko ga vključuje 23,2 % učiteljev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Največ učiteljev v prvem