2 RAZNOVRSTNOST PRISTOPOV IN RAZVIJANJE
2.8 Kemijska varnost tudi pri začetnem naravoslovju (Andreja Bačnik)
2.8.5 Izbrani didaktični pristopi h kemijski varnosti
Za kemijsko varnost otrok, posebej mlajših, je pomembna faza prepoznavanja nevarnosti in z njo povezano prepoznavanje oziroma poznavanje simbolov oziroma piktogra-mov za označevanje nevarnih lastnosti snovi. Zato je pomen ustreznega izobraževa-nja toliko večji.
V zadnjem času se veliko aktivnosti na področju kemijske varnosti povezuje z »novimi« GHS--piktogrami za označevanje nevarnih kemikalij (GHS = Globally harmonized system of clas-sification & labeling of chemicals). Novi piktogrami so zamenjali stare, oranžne oznake.
Veljati so začeli 1. 12. 2008 in z njimi morajo biti vse nevarne (čiste) snovi označene do 1. 12. 2010, zmesi pa do 1. 6. 2015.
Shema 3: Piktogrami za nevarne lastnosti snovi (Bačnik, 2008)
Več o »novih« GHS-piktogramih in njihovem pomenu si lahko preberete na [6]: http://www.
kemijskovaren.si/files/plakat_ghs_oznacevanje_nevarnih_kemikalij.pdf.
Didaktična uporaba filmov NAPO s področja kemijske varnosti
Didaktičnih pristopov je tudi na področju kemijske varnosti veliko in so raznoliki. Naše izkušnje (od vrtca dalje) kažejo, da nam pri osnovah kemijske varnosti na vseh stopnjah in področjih iz-obraževanja odlično pomagajo kratki filmčki z animiranim junakom Napom, ki so jih zasnovali na Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu [13].
Slika 3: Napovi filmi. Dostopno na: http://www.napofilm.net/sl/napos-films (23. 6. 2013)
Namen Napa in njegovih prijateljev je, da s privlačnostjo likov, zanimivimi zgodbami, kakovo-stnimi informacijami, humorjem in lahkotnim pristopom pomagajo pri izobraževanju in po-svečanju pozornosti na področju varnosti in zdravja pri delu. In eno od teh področji je tudi kemijska varnost. Napove filme najdete na spletu: http://www.napofilm.net/sl/napos-films.
Kemijska varnost se v Napovih filmih pojavlja v naslednjih sekvencah, ob katerih opozarjamo na možne strokovne iztočnice za pogovor z učenci [14]:
Film: NAPO V … NEVARNOST: KEMIKALIJE!
Sekvenca:
Kemična tvega-nja na delovnem mestu –
EKSPLOZIVNO
Iz uvodne sekvence lahko v pogovoru uporabimo oziroma izpostavimo pomen izjemno pazljivega ravnanja z eksplozivnimi snovmi, saj le-te lahko ob določenih pogojih (ob udarcu, stiskanju, trenju, povišani temperaturi (plamen itd.) eksplodirajo (se v hipu kemijsko spremenijo).
Sekvenca:
ŠKODLJIVO
Iz sekvence lahko v pogovoru uporabimo oziroma izpostavimo:
• enega od treh načinov zastrupitve: z vdihavanjem (inhalacijo) zdrav-ju nevarnih snovi (lahko tudi drug način: skozi kožo – dermalno),
• problematika dela z nevarnimi snovmi brez predhodnega upoštevanja navodil in brez uporabe ustrezne zaščitne opreme,
• problematika dela v zaprtem prostoru (povečevanje koncentracije nevarnih snovi),
• najznačilnejši znaki tovrstnih (akutnih – takojšnjih) zastrupitev: slabost, omotica ipd.
Ugotovitve: pri delu z zdravju škodljivimi snovmi je nujna uporaba ustre-zne zaščitne opreme, veliko boljše pa je nadomeščanje zdravju škodljivih snovi z manj škodljivimi oziroma nevarnimi.
Sekvenca:
DRAŽILNO
Iz sekvence lahko v pogovoru uporabimo oziroma izpostavimo:
• draženje kože in dihal (sluznica kašelj),
• problematiko reklamnih sporočil,
• da je uporaba izbrane snovi odvisna od več dejavnikov (ne samo od učinka).
Ugotovitve: potrebno je nadomeščanje oziroma uporaba manj škodljivih oziroma nevarnih snovi.
Sekvenca:
VNETLJIVO
Iz sekvence lahko v pogovoru uporabimo oziroma izpostavimo:
• nujnost ustreznega označevanja embalaže z nevarno snovjo, še posebej pri pretakanju, prepakiranju v manjše količine (izjemoma!!!) itd.,
• neustrezno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo nevarno snov,
• problematiko zelo hlapnih snovi (nasičenost par v prostoru),
• viri vžiga zelo hlapnih snovi so lahko že iskrice,
• problematiko panike ob požarih in povzročanje še večje škode.
Ugotovitve: pri uporabi lahko vnetljivih snovi je nujno zavedanje o njihovih lastnostih oziroma opozarjanje vseh navzočih v prostorih, da te snovi (hlapi) ne pridejo v stik z viri vžiga (spomnimo na bencinske črpalke, uporabo acetona doma itd.).
Sekvenca:
JEDKO
Iz sekvence lahko v pogovoru uporabimo oziroma izpostavimo:
• ustrezno uporabo zaščitnih sredstev pri delu z jedkimi snovmi:
zaščitne rokavice in očala,
• da se jedke snovi (koncentrirane kisline ali baze) uporabljajo največkrat oziroma predvsem za čiščenje stranišč in odtokov,
• da so jedke snovi zelo nevarne in lahko povzročijo hude akutne poškodbe, zato naj jih ne bi imeli v gospodinjstvu.
Ugotovitve: pri delu z jedkimi snovmi je nujna uporaba zaščitnih rokavic in očal; da so to zelo nevarne snovi in naj jih v gospodinjstvu ne bi imeli (nadomeščajmo jih z manj nevarnimi snovmi).
Sekvenca:
STRUPENO
Iz sekvence lahko v pogovoru uporabimo oziroma izpostavimo:
• problematika dela s strupenimi snovmi brez predhodnega upošteva-nja navodil, torej brez uporabe ustrezne zaščitne opreme,
• prvi znaki tovrstnih zastrupitev: slabost, omotica … in nujnost obiska pri zdravniku,
• tri načine zastrupitve:
- skozi kožo (dermalno),
- zaužitjem (oralno) strupenih snovi, - z vdihavanjem (inhalacijo) strupenih snovi,
• prenos strupenih snovi po krvi, (ne)presnova v jetrih, mutacije celic, rakotvornost, vpliv na reproduktivne sposobnosti.
Ugotovitve: pri delu s strupenimi snovmi so nujni branje in dosledno upoštevanje navodil ter uporaba ustrezne zaščitne opreme; veliko boljše pa je nadomeščanje z manj škodljivimi oziroma manj nevarnimi snovmi.
Sekvenca:
NEVARNO ZA OKOLJE
Iz sekvence lahko v pogovoru uporabimo oziroma izpostavimo:
• nujnost razmisleka pri odstranjevanju (odlaganju) nevarnih snovi, posebej tistih, ki so označene kot okolju nevarne (poznavanje lastnosti snovi in vpliva na okolje (»živo in neživo naravo«),
• da z neustreznim odstranjevajem (odlaganjem) (okolju) nevarnih snovi v kanalizacijo ali na divja odlagališča zelo škodimo okolju in posredno človeku oziroma njegovemu zdravju,
• da obstajajo posebne strokovne službe oziroma podjetja, ki se ukvarjajo z ustreznim odstranjevanjem nevarnih snovi (varno odlaganje, predelava itd.).
Ugotovitve: tematiko lahko razširimo na odstranjevanje oziroma odlaganje vseh nevarnih snovi (ne samo okolju nevarnih), ki nikakor ne sodijo med gospodinj-ske (komunalne) odpadke, v kanalizacijo ali na divja odlagališča.
Nevarne snovi oziroma odpadke oddajamo na posebnih zbirališčih za ne-varne odpadke (npr.: pesticide, zdravila, čistila, lake, topila, baterije itd.) oziroma za odstranjevanje pokličemo ustrezno strokovno službo ali podjetje.
Sekvenca:
PLINI POD TLAKOM
Nov GHS-piktogram označuje pline pod tlakom, to je stisnjene pline, utekočinjene pline in ohlajene utekočinjene pline, s katerimi je treba ravnati pazljivo oziroma jih pazljivo in varno transportirati.
Film: NAPOVE DOGODIVŠČINE
Sekvenca:
Opozorilne napise je treba prebrati
• Oznake, simboli oziroma napisi so zato, da jih upoštevamo,
• vedno najprej preberemo navodila za uporabo.
Sekvenca:
Vsak izdelek ima svojo embalažo
• Veliko nesreč (predvsem pri otrocih) se zgodi zaradi uporabe neoriginalne embalaže (npr.
steklenice različnih pijač),
• v gospodinjstvu za nevarne snovi uporabljamo vedno samo originalno embalažo.
Za potrebe kemijske varnosti pridejo v poštev še naslednje sekvence iz filma NAPO … PRI TVEGANIH OPRAVILIH:
• Sekvenca: Oceni tveganje!
• Sekvenca: Opredeli neznano!
• Sekvenca: Ukrepaj!
ter izbrane vidike v filmih NAPO V KRATKEM FILMU ... PLJUČA NA DELU in NAPO V ... ZAŠČITITE SVOJO KOŽO.
Primeri dejavnosti kemijske varnosti, primerni za razredni pouk
Dejavnost: NAKUPOVALNA KOŠARICA (avtorica Mihaela Kerin) [15]
Cilji dejavnosti:
Učenci:
• razmišljajo o besedi varnost in njenem pomenu;
• opazujejo in opisujejo predmete;
• spoznajo simbole za nevarne lastnosti snovi;
• sodelujejo v pogovoru.
Potek:
• Učenci sedijo v krogu.
• Učitelj drži v rokah neprosojno vrečko (mošnjiček) z zapisano ali kako drugače predstavljeno besedo VARNOST in otrokom zaupa, da se v njej skriva nekaj zelo dragocenega. Učence povabi k sodelovanju, in sicer tako, da si dragoceno vreč-ko podajajo iz roke v roke. Ob vreč-koncu učitelj odpre mošnjiček in vodi pogovor o besedi VARNOST s pomočjo vprašanj: Ali ste že slišali za besedo VARNOST?
Kaj pomeni? Kje moramo skrbeti za svojo VARNOST in VARNOST drugih in kako?
Kaj mislite, zakaj je skrb za varnost pomembna? Kdo ali kaj nam pove, da je nekaj nevarno? Ali veste, kateri znaki nas opozarjajo na nevarnost in na to, da smo še posebej previdni?
• Učitelj na sredino postavi polno nakupovalno košarico. V njej so različni predmeti, taki, ki so označeni s simboli za nevarne lastnosti snovi, in taki, ki niso. Vsak uče-nec izbere iz košarice en predmet. V parih najprej pripovedujejo izkušnje o
izbra-nem predmetu, v nadaljevanju pa jih učitelj spodbudi k opazovanju in opisovanju predmeta.
• S spodbudami učenci opazujejo, primerjajo in spoznajo, da so nekateri izdelki označeni s simboli za nevarne snovi, drugi pa ne.
• S pomočjo kartončkov s simboli za nevarne snovi vodimo dejavnost:
– Vsi, ki imate na izbranem predmetu znak:
– Vsi, ki imate …
– Kaj pa tale znak? Kaj mislite, da pomeni?
– Kaj mislite, da pomeni …?
• Predmete s simboli ustrezno položijo/prilepijo na večji plakat, na katerem so označeni vsi simboli, ter s pomočjo učitelja še preberejo in pojasnijo oznake.
• Kaj mislite, kako so tile znaki povezani z našo varnostjo? Tudi znaki na izdelkih nas spodbujajo, kako še skrbeti za varnost. Kadar opaziš znak, povej odraslemu!
Potrebni pripomočki: mošnjiček/vrečka iz blaga, predmeti s simboli za nevarne snovi, predmeti brez simbolov, kartončki s simboli, večji plakat s simboli in zapisanim pomenom.
Didaktična priporočila:
• Dejavnost predstavlja uvod v spoznavanje področja kemijske varnosti. V podaljša-nem bivanju se lahko izvaja v okviru motivacije na samostojno učenje in usmer-jenega prostega časa. Pri pouku povezuje učna predmeta slovenščino in spozna-vanje okolja.
• Dejavnost razvija prepoznavanje, poznavanje na prvi taksonomski ravni.
• Izvajanje je priporočljivo v krogu, s sedenjem na blazinah, ki učitelju omogoča pregled nad potekom dejavnosti.
• Izvedba traja 45 minut ali manj, odvisno od učiteljevih prilagoditev.
Dejavnost: DOMINE (avtorica Mihaela Kerin) [15]
Cilji dejavnosti:
Učenci:
• spoznavajo simbole za nevarne lastnosti snovi in jih v skladu z navodili prirejajo;
• sodelujejo.
Potek:
• Igro igra največ 5 igralcev. Imamo 40 domin, ki jih priredimo tako, da jih označi-mo s simboli za nevarne snovi.
• Domine razporedimo po površini, da se znaki ne vidijo.
• Vsak igralec izbere 5 domin, nekaj domin ostane.
• Igra poteka tako, da prvi igralec izbrani začetni (osnovni) domini priredi domino z enakim simbolom. Če je nima, vzame novo iz kupa nerazdeljenih. Igra poteka v krogu in se konča takrat, ko so vse domine ustrezno prirejene.
Različica: Igralci si domine ne razdelijo na začetku, temveč samo razporedijo po ploskvi.
Skozi igro jih obračajo in ustrezno prirejajo. Če nimajo domine, ki jo lahko priredijo, vzamejo novo med nerazporejenimi tolikokrat, da jim to uspe.
Različica: Poiščite in preštejte vse domine in ugotovite, koliko je simbolov, ki označujejo okolju nevarno snov, koliko jih označuje eksplozivno snov idr. Dejavnost se lahko nadgradi z beleženjem podatkov (razpredelnica, prikaz s stolpci).
Potrebni pripomočki: Domine s simboli za nevarne snovi.
Didaktična priporočila:
• Dejavnost je namenjena utrjevanju poznavanja kemijskih simbolov prek igre. V podalj-šanem bivanju se lahko izvaja v okviru samostojnega učenja in usmerjenega prostega časa. Pri pouku povezuje učna predmeta slovenščino in spoznavanje okolja.
• Dejavnost razvija prepoznavanje, poznavanje na prvi taksonomski ravni.
• Izvajanje je priporočljivo v manjših skupinicah, za mizo, v krogu, s sedenjem na blazinah, ki učitelju omogoča pregled nad potekom dejavnosti.
• Izvedba traja 20 minut ali manj, odvisno od učiteljevih prilagoditev.
Dejavnost: VLAK (avtorica Mihaela Kerin) [15]
Cilji dejavnosti:
Učenci:
• spoznavajo simbole za nevarne lastnosti snovi;
• ob prepoznavanju simbolov se ustrezno odzivajo;
• sodelujejo v gibalni igri.
Potek:
• Skupina učencev oblikuje kolono, ki predstavlja vlak.
• Prvi učenec prevzame vlogo vlakovodje.
• Vlak ustavlja na različnih postajah, ki so označene s simboli za nevarne lastnosti snovi.
• Učenci poljubno vstopajo in izstopajo iz vlaka na postajah, kjer se morajo pravilno odzvati na morebitno označeno nevarnost in poskrbeti za svojo varnost.
Različica: Vlakov je lahko več, lahko določimo postaje, na katerih ustavljajo. Na vsaki postaji potnike pričaka prometnik, ki jih usmerja k pravilnemu ravnanju.
Potrebni pripomočki: kartončki s simboli, predmeti, oblačila in drugi predmeti povezani z varnostjo.
Didaktična priporočila:
• Dejavnost je namenjena utrjevanju poznavanja kemijskih simbolov prek igre.
V podaljšanem bivanju se lahko izvaja v okviru samostojnega učenja in usmerjenega prostega časa. Pri pouku povezuje učne predmete slovenščino, spoznavanje okolja in športno vzgojo.
• Pred izvedbo je priporočljiv pogovor o simbolih za nevarne lastnosti snovi. Po-govor naj bo usmerjen v spodbujanje učencev k prikazu odziva na nevarnost na posamezni postaji in izbiro med ponujenimi predmeti in pripomočki.
• Dejavnost razvija poznavanje in razumevanje na prvi taksonomski ravni.
• Izvedba je mogoča v različnih prostorih: v učilnici, na igrišču, v šolski telovadnici.
• Izvedba traja 30 minut ali manj, odvisno od učiteljevih prilagoditev.
Dejavnost: KOCKANJE ZA KEMIJSKO VARNOST ali KEMIJSKA VARNOST SKOZI GIBANJE (avtorica Nives Markun Puhan) [15]
Cilji dejavnosti:
Učenci:
• prepoznajo piktograme za nevarne snovi in njihov pomen;
• poimenujejo piktograme za nevarne snovi;
• razlikujejo nevarne snovi;
• razvijajo ustreznost odzivanja na nevarne snovi oziroma ravnanja z nevarnimi snovmi, ki jih prepoznajo s pomočjo piktogramov;
• razvijajo hitrost odzivanja;
• razvijajo koordinacijo gibanja.
Potrebni pripomočki: večja kocka, ki ima namesto pik na vsaki ploskvi prilepljene izbrane piktograme za nevarne snovi, telovadni obroči.
Slika 4: Kocka piktogramov za nevarne snovi (avtorica Nives Markun Puhan)
Potek:
• Obroče razporedimo po robu igralnega prostora.
• Eden izmed učencev vrže kocko (različne kocke imajo lahko različne oznake) in pogleda, na katerem polju se je ustavila.
• Učenec na glas poimenuje piktogram oziroma kakšne snovi označuje. Preostali
Opomba: Predhodno učenci ob vsakem piktogramu skupaj z učiteljem/-ico ponovijo pomen in način odzivanja, kar nakažejo z gibanjem. Pozneje pa postaja prepoznavanje vedno hitrejše in odzivanje avtomatizirano.
Oznake v obarvanih obročih in naloge Kadar se pokaže
piktogram
učenci izvedejo naslednjo »nalogo«:
+ pojasnilo
1
Učenci z gibanjem nakažejo natikanje zaščitnih rokavic in zašči-tnih očal (s palcem in kazalcem oblikujejo očala pred očmi) ter oblačenje zaščitnega plašča,
Pri akutno (takoj) nevarnih (strupenih) snoveh, dražilnih in jedkih snoveh je pomembno, da si pri njihovi uporabi nadenemo zaščitno opremo, kar učenci z gibanjem tudi nakažejo.
ali
2
Učenci se vzpenjajo na prste – visoko stegujejo (simulirajo dose-ganje najvišjih polic)
ali stečejo v »zaklonišča« (telovadni obroči, razporejeni po prosto-ru). V en obroč se lahko zateče tudi več učencev.
Strupene snovi in snovi, ki so mutagene, rakotvorne in stru-pene za razmnoževanje, morajo biti povsem nedosegljive otrokom in domačim živalim.
ali
3
Učenci ležejo na tla in se primejo za roke.
Piktogram, ki opozarja na nevarnost za vodno okolje, nas opozarja tudi na okolju nevarne lastnosti snovi (za razliko od preostalih piktogramov) in s tem skupno skrb za naše okolje.
4
Učenci tiho in previdno počepnejo.
Piktogrami, ki označujejo vnetljive, oksidativne, eksplozivne snovi in pline pod tlakom, opozarjajo na zelo previdno ravnanje (problematika približevanja virov toplote, stresanja, trenja, izpostavljanja višjemu tlaku itd.).
ali
ali
ali
Didaktična priporočila:
• Učni predmeti, na katere se navezuje vsebina: spoznavanje okolja, naravoslovje, športna vzgoja.
• Igro lahko izvajamo v razredu, na hodniku, šolskem dvorišču, igrišču, v telovadnici ipd. v času pouka, podaljšanega bivanja, na taborih in šolah v naravi, naravoslov-nih dnevih ter pri interesnaravoslov-nih dejavnostih.
• Za igro potrebujemo nekoliko več časa, predvsem če želimo usvojiti pomen vseh piktogramov. Priporočamo, da je igra tudi del osrednjega dela ure spoznavanja okolja. Po potrebi jo večkrat ponovimo.
• Naloga zahteva aktivnost učenca na stopnji poznavanja in prepoznavanja, pove-zovanja, razvrščanja, sklepanja.
• Učitelj/-ica predstavi cilj igre in pravila tako natančno, da se zaradi usklajevanja pravil ne bo izgubil glavni namen igre.
• Na začetku večkrat ponovimo načine odzivanja. Na posamezne piktograme, ki so v tabeli zapisani skupaj, se tudi odzovemo na podoben način. Poudarimo, da hitrost izvedbe ni pomembna, ampak pravilen način odzivanja.
• Ker ima kocka le šest ploskev, lahko sorodne oznake nalepimo na isto ploskev ali pa izdelamo več kock z različnimi piktogrami.
• Z mlajšimi učenci pravila poenostavimo, pri starejših pa lahko uporabimo tudi vse piktograme in s kombiniranjem utrdimo znanje o njihovem pomenu in načinu ravnanja s snovmi, ki so z njimi označene.
2.8.6 Sklep
Upamo, da smo vas s prispevkom uspeli prepričati, da znanje o kemijski varnosti ni samo za kemike, da ta znanja in spretnost potrebujemo vsi, in to v vseh življenjskih obdobjih. Kemijska varnost nas uči, kako ustrezno ravnati s snovmi, ki so lahko potencialno nevarne, da bi bilo tveganje za naše zdravje in okolje čim manjše [3]. Naše več kot desetletne izkušnje z zgodnjim začetkom ozaveščanja, izobraževanja (že v vrtcu) so dobre, kar pa ne pomeni, da ne bi mogle biti še boljše. Posodobljeni učni načrti za osnovno šolo nudijo dobro podlago in »kažipot« za premišljeno vertikalno uvajanje in nadgrajevanje ciljev in vsebin kemijske varnosti, a kot vedno – vse stoji in pade z učiteljem.
Mnogo je raznolikih didaktičnih pristopov, dejavnosti, primernih za vsebine o kemijski varnosti.
Nekaj smo vam jih predstavili v prispevku in verjamemo, da jih boste s svojo ustvarjalnostjo in znanjem razvili in udejanjili še mnogo. Za strokovno podporo smo vam vedno na voljo, tudi s spletno stranjo in tam zbranimi gradivi: Kemijska varnost za vse ali varna nevarnost: http://
www.zrss.si/default.asp?rub=176. Veseli bomo vsakega vašega odziva. In ne nazadnje gre za odnos … gre za naš skupni cilj: Doseči čim višjo raven kemijske varnosti za vsakdan … za vse!
»Tako si je zelo natančno zapomnila tudi tole:
če veliko popiješ iz steklenice, na kateri piše ’strup’, se kar lahko zaneseš na to, da bo prej ali slej kaj narobe.«
(L. Caroll, Alica v čudežni deželi) [17]
Literatura in viri
1 Akcijski načrt za izvajanje svetovnega akcijskega načrta mednarodne stra-tegije ravnanja s kemikalijami (SAICM) v RS, delovno gradivo IVZ (2007).
2 Akcijski načrt za kemijsko varnost otrok v RS (2008). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
3 Bačnik, A. (2008). Kemijska varnost ni samo za kemike. Gradivo seminarja Kemijska varnost za vse. Koper: Zavod RS za šolstvo.
4 Bačnik, A. (2009). Aktualno na področju kemijske varnosti. Gradivo 1. po-sveta: Kemijska varnost za vse. Ptuj: KV3.
5 Bačnik, A. (2009). NAPO ve – kemijska varnost ni šala: Spoznavanje simbo-lov za nevarne snovi ali kemijska varnost z NAPOM. Projekt KV3. Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo.
6 Bačnik, A., Bukovec, N. idr. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Kemi-ja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/-podro-cje/os/prenovljeni_UN/UN_kemija.pdf (1. 6. 2013).
7 Bačnik, A., Kerin, M., Markun Puhan, N., Mršnik, S., Skvarč, M., Stritar, U., Šarec, L., Škarič, J., Šomen, A (gradivo v pripravi). Kemijska varnost za vse – didaktični pristopi k kemijski varnosti. Ljubljana: Urad RS za kemikalije in Zavod RS za šolstvo.
8 Carroll, L. (2011). Alica v čudežni deželi. Murska Sobota: Pomurska založba.
9 Duffus, J. H., Worth, H. G. J. (ur.) (2006). Fundamental Toxicology. London:
RSC.
10 European Agency for Safety and Health at Work. Dostopno na: http://
osha.europa.eu/ (23. 8. 2009).
11 Jamšek, M. (2007). Tveganja, ki jih povzročajo kemikalije v domačem oko-lju. Gradivo. Ljubljana: Civilna zaščita, Klinični center Ljubljana.
12 Kemijska varnost za vse ali varna nevarnost. Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.zrss.si/default.asp?rub=176 (23. 1. 2013).
13 Kemijsko varen (2009). Ministrstvo za zdravje – Urad RS za kemikalije. Do-stopno na: http://www.kemijskovaren.si/ (23. 1. 2013).
14 Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. idr. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Za-vod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/-fileadmin/mizs.
gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_oko-lja_pop.pdf (1. 6. 2013).
15 Napo film. Dostopno na: http://www.napofilm.net/sl/napos-films (23. 8.
2009).
16 Skvarč, M., Glažar, S.A. idr. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Nara-voslovje. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Do-stopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/--podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje.pdf (1. 6. 2013).
17 Šarc, L. (2009). Kemijska varnost skozi oči zdravnice. Izobraževanje Kemij-ska varnost v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, KV3.
18 Timbrell, J. (2008). Paradoks strupa, Kemikalije kot prijatelji in sovražniki.
Ljubljana: IVZ.
19 Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. de-cembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spre-membi Uredbe (ES) št. 1907/2006.
20 Vodopivec, I., Papotnik, A., Gostinčar Blagotinšek, A. idr. (2011). Učni na-črt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.mizs.
gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/
gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/