2 RAZNOVRSTNOST PRISTOPOV IN RAZVIJANJE
2.5 Učenje z raziskovanjem (Sandra Mršnik)
2.5.5 Izvedba učenja z raziskovanjem
1. Pred izvedbo raziskave naj učenci sami izberejo področje raziskovanja. V začetni fazi raziskave učitelj nudi podporo pri oblikovanju raziskovalnega vprašanja. Sledi načrtovanje raziskave, med katerim moramo posebno pozornost nameniti kon-troli spremenljivk, da je raziskava poštena. Nujno morajo predvideti tudi potreb-ščine in pri tem upoštevati razumne omejitve. Razmislijo naj še, kakšne rezultate pričakujejo, in svoja pričakovanja zapišejo in utemeljijo – z drugimi besedami, po-stavijo hipotezo. Učitelj pred izvedbo načrt preveri, po potrebi zastavi vprašanja, ki pomagajo razjasniti nesporazume ali posredno opozorijo na šibke točke načrta, ter odobri začetek izvedbe.
2. Med izvedbo raziskave je pomembno, da se učenci držijo predhodno izdelanega načrta. Vse faze morajo tudi sproti zapisovati. Ob nepremostljivih ovirah lahko načrt spremenijo ali dopolnijo, vse pa morajo sproti dokumentirati.
3. Po raziskavi sledi sklepni del, ki ne sme manjkati. Obsega poročanje o raziskavi in interpretacijo rezultatov. Najbolje je, če je pri tem zastopanih več različnih načinov sporočanja. Primerjava različnih skupin omogoča tudi razmišljanje o morebitnih izboljšavah pri ponovnem morebitnem izvajanju raziskave (evalvacija). Zapisano naj ostane na ogled še nekaj časa, da se lahko spomnimo, kaj smo delali, in rezul-tate ponovno uporabimo. Učiteljeva vloga pri sklepnem delu je pomoč pri obliko-vanju (znanstveno) veljavnih sklepov in ustvarjanje oziroma popravek znanstve-nega ali vsaj poljudnoznanstveznanstve-nega besedišča, povezaznanstve-nega s temo raziskovanja.
Blagotinšek (2011) navaja šest pomembnih korakov raziskovanja:
• Kaj že vemo?
• Kaj želimo ugotoviti (raziskovalno vprašanje)?
• Kako bomo raziskovali (načrt raziskave)?
• Raziskujemo (opazujemo, beležimo, merimo, zapisujemo, urejamo podatke, skici-ramo).
• Kakšne so naše ugotovitve?
• Kako bomo ugotovitve predstavili drugim (sporočanje)?
Krnel (2005) pa opredeljuje stopnje učenja z raziskovanjem:
• Kaj o pojavu, objektu ali vsebini, ki ga/jo želimo raziskati, že vemo?
• Kaj bomo raziskovali?
• Načrt raziskave
• Poskusi, opazovanje, meritve
• Kaj smo ugotovili?
• Sporočanje.
1. Kaj o pojavu, objektu ali vsebini, ki ga/jo želimo raziskati, že vemo?
Učenci se pogovorijo in napišejo, kaj o predmetu raziskave že vedo. S tem uresničujejo ideje konstruktivizma o upoštevanju predznanja učencev. Pri tem se pojavijo vprašanja, na katera nimajo odgovorov.
Primer: (Razpet, 2007)
Vozila lahko poganjamo na različne načine, tudi tako, da nanje pritrdimo napih-njen balon, iz katerega izteka zrak.
2. Kaj bomo raziskovali?
Raziskovalno vprašanje naj bo čim bolj preprosto, tako da bo nanj po koncu raziskave pre-prosto odgovoriti. Smiselno je, da vsaka skupina učencev v oddelku oblikuje svoje vprašanje in izpelje svoje raziskovanje. S tem postane raziskovanje zanimivejše in tudi znanja po koncu pouka z raziskovanjem je več, saj hkrati odgovorimo na več raziskovalnih vprašanj. Starejši učenci naj oblikujejo tudi hipotezo, če je ta smiselna.
Primer: (Razpet, 2007)
Zanima nas, kako je razdalja, ki jo prevozi vozilo, odvisna od števila vpihov v balon.
3. Načrt raziskave
Ko je oblikovano raziskovalno vprašanje, skupine izdelajo še bolj konkreten načrt raziskave.
Načrt raziskovanja naj vsebuje:
• opis poskusa ali opazovanja,
• kako, kje, s čim bo izveden,
• kaj bodo potrebovali (pripomočki),
• kaj se bo opazovalo in
• kaj se bo merilo.
K načrtu sodi tudi to, kako bodo zapisovali opažanja in meritve.
Primer: (Razpet, 2007)
Najprej moramo pripraviti balon. V ustje balona vstavimo krajšo cevko (s premerom približno 1 cm) in jo na vozilo pritrdimo z lepilnim trakom. Med raziskavo bomo balon napihnili z različnim številom vpihov in vsakič izmerili, kako daleč se premakne vozilo.
4. Poskusi, opazovanja, meritve
Poskuse in opazovanja naj na razredni stopnji začnejo učenci izvajati šele potem, ko je učitelj pregledal načrt raziskave. S tem se izognemo razočaranju nad neuspelim poskusom. Tu gre bolj za praktične napotke o količinah, pripomočkih in meritvah kot o sami zamisli poskusa.
Poskuse izvedejo, opazujejo, merijo in podatke zapisujejo.
Primer: (Razpet, 2007)
Najprej balon napihnemo z enim vpihom. Spustimo vozilo ter izmerimo in zabele-žimo razdaljo, ki jo prevozi. Nato povečamo število vpihov in vsakokrat izmerimo razdaljo, ki jo prevozi vozilo.
Meritve zapisujemo v tabelo, izračunamo povprečja in narišemo graf, ki prikazuje, kako se prevožena razdalja spreminja v odvisnosti od števila vpihov.
Dodatna vprašanja, ki se oblikujejo ob raziskovanju: Kaj opazimo? Če je balon pre-malo napihnjen, se vozilo ne premakne. Podvojeno število vpihov ne pomeni tudi dvakrat daljše poti.
5. Kaj smo ugotovili?
Po končanem poskusu, merjenju, opazovanju skušajo skupine oblikovati odgovor na raziskoval-no vprašanje in interpretirajo oziroma razlagajo dobljene rezultate. Pri tem naj bodo pozorni na to, ali so z raziskavo res odgovorili na raziskovalno vprašanje in ali so ob tem odkrili še kaj drugega.
Učitelj naj skupine opozori na to, ali je mogoče iz podatkov sklepati na odnos med spremenljiv-kami in oblikovati posplošeno trditev oziroma zakonitost.
Primer: (Razpet, 2007)
Ko povečujemo število vpihov balon, sprva narašča tudi prevožena pot. Ko pa pre-sežemo neko mejo (navadno je omejitev velikost balona, ki začne ovirati gibanje vozila), s povečanjem števila vpihov pot ne narašča več in se začne celo manjšati.
6. Sporočanje
Zadnja stopnja raziskovanja je namenjena sporočanju o raziskavi in ugotovitvah ter njenem vrednotenju. Za sporočanje lahko oblikujemo plakat ali drugo obliko pisnega poročila.
Primer: (Razpet, 2007)
Tabele z zapiski, stolpčni diagram ter ugotovitve.
Poročilo naj vsebuje vsaj tri točke:
1. raziskovalno vprašanje,
2. potek ali način izvajanja poskusov, meritev in opažanj, 3. odgovor na raziskovalno vprašanje.
Učenci vrednotijo predstavitve drugih skupin, predvsem naj bodo pozorni na to, ali si bili poskusi pošteno izvedeni, ali so izvedeli kaj novega ipd. Raziskovanje naj konča učitelj, ki še enkrat povzame ugotovitve in opozori na to, kaj so o pojavu, objektu, vsebini vedeli pred raziskovanjem in kaj vedo zdaj.
2.5.6 Sklep
Pristopi poučevanja se pri spoznavanju okolja in naravoslovju in tehniki izmenjujejo. Učenci lahko delajo samostojno ali v parih, medtem ko je pri raziskovanju učinkovitejše skupinsko delo, ki omogoča vrstniško učenje. Vsak posameznik naj bi znal med izvajanjem dejavnosti povedati, kaj dela njegova skupina, in na koncu tudi poročati o dobljenih rezultatih. Pri tem je pripravljanje in pospravljanje delovnega prostora sestavni del praktične dejavnosti učencev.
Med posameznimi pristopi lahko tudi prehajamo, saj je pogosto primerno, da učenci najprej samostojno razmislijo o problemu, svoja stališča nato izmenjajo in zagovarjajo v skupinah, učitelj pa med plenarno razpravo na koncu poskrbi za oblikovanje znanstveno sprejemljivih ugotovitev. Ob tem ne smemo pozabiti, da ima raziskava vedno prav in da ni napačnih rezul-tatov. Če se naši izsledki ne ujemajo s teorijo, moramo skupaj z učenci vsaj poskusiti ugotoviti, kaj smo med delom spregledali, da je tako. Tako ne ustvarjamo občutka, da je znanost nekaj, kar je ločeno od vsakdanjega življenja, in da so njeni izsledki uporabni le v laboratorijih.
Literatura in viri
1 Blagotinšek, A (2011). Kateri kvas najbolj vzhaja?. Naravoslovna solnica, 16 (1). str. 27. Ljubljana: Modrijan.
2 Cencič, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
3 Cencič, M., Cencič, M. (2002). Za spoznavno usmerjen pouk. Ljubljana.
Mladinska knjiga.
4 Japelj Pavešić, B., Svetlik, M. Kozina, A. (2012). Izhodišča raziskave TIMSS.
Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center za uporabno epistemologijo.
5 Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. idr. (2011). Program osnovna šola. Učni načrt. Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Za-vod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/-fileadmin/mizs.
gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_oko-lja_pop.pdf (11. 10. 2012).
6 Krnel, D. (2005). Učenje z raziskovanjem. Naravoslovna solnica, let. X, št. 1.
Ljubljana: Modrijan.
7 Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
8 Razpet, N. (2005). Učenje z raziskovanjem. Naravoslovna solnica, let. X, št. 1.
Ljubljana: Modrijan.
9 Vodopivec, I., Papotnik, A., Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe - Dimec, D., Ba-lon, A. (2011). Program osnovna šola. Učni načrt. Naravoslovje in tehnika.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/
os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf (11. 10. 2012).
10 Skribe - Dimec, D. (1999). Kako raziskujemo. Naravoslovna solnica, let. XI, št. 3. Ljubljana: Modrijan.