Operativni cilji in vsebine

Operativni cilji in vsebine so zapisani v »nezaprtih« stolpcih za vsak razred posebej (vertikalno povezovanje in nadgrajevanje operativnih ciljev). Operativni cilji so zapisani kot obvezni in iz-birni (iziz-birni s poševnim tiskom), kar so omogočali že posodobljeni učni načrti (2008). S tem so omogočene individualizacija in diferenciacija ter razbremenitev učnih načrtov.

Poglejmo nekaj operativnih ciljev (obvezni, izbirni) v tematskem sklopu Čas in njihovo razlago:

a) Učenci znajo povezati navidezno gibanje Sonca in dnevni čas.

Cilj je napisan razvojno. Učenci na tej razvojni stopnji povežejo svetli del dneva s Son-cem na nebu in noč z njegovo odsotnostjo, pogledajo v nebo ter ugotovijo, da je Sonce včasih nizko, drugič više na nebu.

b) Učenci znajo meriti kratkotrajne dogodke.

Pri tem cilju gre za merjenje časa trajanja nekega dogodka z različnimi urami (odhod na malico, tek, trajanje šolske ure itd.), s čimer želimo pri učencih razviti predstavo o tem, da če so spremembe enakomerne, lahko z njimi merimo čas. Postopno potem vpeljemo časovne enote.

c) Učenci poznajo gibanje Lune in Lunine mene.

Cilj ni usmerjen v razumevanje, temveč gre za razvoj opazovanja in zmožnosti opisovanja, poimenovanja, spoznavanja krožnih sprememb itd. Luna je na nebu tudi podnevi med šolskim poukom.

Spodnja slika, prirejena po Krnel (2004), prikazuje postopno razvijanje pojma čas:

Tematski sklopi, ki ne prinašajo sprememb v ciljih in v vsebinah, so Prostor, Sile in gibanje, Živa bitja, Skupnosti in Okoljska vzgoja. Znotraj sklopa Sile in gibanje velja podati razlago, da gre za opazovanje in opisovanje gibanja in sprememb ter navajanje učencev na to, da opaženo ube-sedijo. Krnel (2004: 19) pravi, da učenci prek opazovanj razvijajo predstavo, da lege telesa ali položaja ne moremo spreminjati brez gibanja in da gibanje povzroči spremembo položaja glede na druga telesa ali lege v prostoru. Z doseganjem ciljev sklopa Sile in gibanje želimo

doseči, da se učenci zavedajo gibanja različnih naprav, da vedo, da gibanje na različne nači-ne tudi povzročamo. Prav tako uspešno razlikujejo, kdaj se kaj potisnači-ne in kdaj vleče, pri tem gre za spoznavanje smeri sile: od mene ali k meni. Cilji predstavljajo tudi izhodišča za nadalj-nje delo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri naravoslovju (ločijo prenašanadalj-nje teles z nošenjem, vlečenjem, potiskanjem in vožnjo).

Poglejmo še en tipični naravoslovni sklop skozi operativne cilje in vsebine učnega načrta, to je sklop Snovi, kar prikazuje spodnja slika (prirejeno po Krnel, 2004):

V tematskem sklopi Snovi razložimo nekaj operativnih ciljev (obvezni, izbirni):

a) Učenci spoznajo lastnosti snovi, po katerih ločimo trde snovi in tekočine.

Cilj je usmerjen k temu, da učenec opisuje lastnosti in jih povezuje z uporabo (mehko, trdo, elastično, prožno itd., prelivanje, presipanje) itd.

b) Učenci spoznajo, kaj vpliva na spreminjanje lastnosti snovi (zrak, sončna svetloba, voda).

Gre za spreminjanje snovi na zraku sončni svetlobi in v vodi (sušenje, rjavenje, blede-nje, preperevablede-nje, gnitje, raztapljanje itd.). Mnoge spremembe otroci že poznajo. Gre predvsem za razvoj opazovanja in spoznavanja, da se snovi spreminjajo. Raztapljanje sladkorja v vodi je lahko pojav, ki ga otroci v tretjem razredu opazujejo in izvedejo.

Podobno je z drugimi pojavi. Tematski sklop Snovi vsebuje tudi cilje in vsebine s po-dročja tehnike, kjer se ukvarjamo s spreminjanjem oblike snovi oziroma gradiv. Iz snovi izdelujemo uporabne predmete (letalo, vrtopir (majhen helikopter oziroma propeler), vetrokaz, košarica, papirna kapa, kozarec, glineni lonček idr.), pri čemer pa uporabimo orodja in izvedemo postopke.

Nikakor ne moremo mimo ciljev in vsebin tematskega sklopa Pojavi, ki se skozi celotno obdo-bje dotika predvsem treh vremenskih pojavov, svetlobe in zvoka. Poglejmo, kako se prenova kaže v operativnem cilju, ki pravi:

• Učenci spoznajo lastnosti svetlobe in pogoje, ki nam omogočajo, da predmete vidimo (predmeti oddajajo svetlobo, ali so osvetljeni).

Cilj je tipičen primer upoštevanja načel prenove in ciljev sodobnega pouka naravoslov-ja, ki naj bi bili tudi razvoj mišljennaravoslov-ja, ne le spoznavanja nekaterih dejstev in pojmov. Pra-vilna didaktična izvedba vodi k vrsti zanimivih situacij, pri katerih se učenci lahko veliko naučijo, četudi ne razumejo, kaj je svetloba, kar pa tudi ni cilj.

Spodnja slika shematsko prikazuje priporočeno umeščenost pojavov v posamezne razrede prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja (po Krnel, 2004):

V poglavju Operativni cilji imamo tematski sklop Človek, ki je na novo umeščen v učni načrt.

Ponovno gre za tipičen procesno-razvojni cilj. Otroci o organih, skeletu in delovanju telesa že marsikaj vedo. Cilj je predvsem povezovanje in diferenciranje nekaterih pojmov, ki jih že po-znajo. Naslednja slika prikazuje priporočeno umeščenost ciljev in vsebin znotraj sklopa Človek v posamezne razrede prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja (po Krnel, 2004), kjer smo podčrtali tisto, kar predstavlja novost v učnem načrtu:

V učnem načrtu imamo tematski sklop Postopki ali Naravoslovne spretnosti, za katerega radi rečemo, da je povezovalni tematski sklop, saj si želimo, da so njegovi cilji in vsebine vgrajeni v vse preostale tematske sklope. Učenec naj prek spoznavnih postopkov pridobiva znanja, spretnosti in si oblikuje stališča. Govorimo o temeljnih spoznavnih postopkih, ki so: opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, eksperimentiranje, ravnanje s podatki, sklepanje in sporočanje.

Ker je ta sklop ključna posodobitev učnega načrta, mu bomo namenili nekoliko več prostora.

Naravoslovni ali spoznavni postopki so opredeljeni kot tista znanja, spretnosti in veščine, ki predstavljajo miselne in manipulativne dejavnosti, s katerimi učenci poleg vsebin odkrivajo tudi »naravo« naravoslovja ali zakonitosti znanstvenega dela (Krnel, 2010). Temeljni spoznavni postopki, ki jih zasledimo v učnem načrtu za spoznavanje okolja, so: opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, eksperimentiranje, ravnanje s podatki, sklepanje in sporočanje.

a) Opazovanje

Operativni cilj spoznavnega postopka opazovanje je skozi vse tri razrede opredeljen kot:

• Učenci usmerjeno opazujejo, uporabljajo več čutil, opazovano narišejo ali napi-šejo; pri opazovanju primerjajo, uporabljajo štetje in merjenje z nestandardnimi in standardnimi enotami.

Opazovanje je temeljni spoznavni postopek, ki se ga učenci učijo predvsem tako, da čim več neposredno opazujejo (Mršnik idr., 2011). Opazovanje je pri začetnem na-ravoslovju načrtna in usmerjena dejavnost. Na začetku šolanja učenci opazujejo po zaznavnih kriterijih (tistih, ki jih lahko opazujemo s čutili vida, sluha, vida, voha in tipa).

Opazovanje je selektivno, zato je treba iz nesistematičnega opazovanja preiti k siste-matičnemu ob podpori učitelja, ki postavlja vprašanja in vodi proces opazovanja. Krnel (2007) navaja, da je pri opazovanju treba razvijati opazovanje z vsemi čutili, ker opa-zovanje ni le uporaba vida. Mlajši učenci opazujejo objekt kot celoto in jih je zato treba pri opazovanju usmerjati (prav tam, 2007). Pri tem jih učitelj usmerja in vodi ter skrbi, da iz nesistematičnega opazovanja učenci preidejo na sistematično opazovanje, ki jim

kategorij. Spodnja slika (prirejeno po Krnel, 2004) kaže na postopnost razvijanja opa-zovanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju:

b) Razvrščanje

Cilji spoznavnega postopka razvrščanje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se nadgrajujejo iz razreda v razred. Tako težimo k temu, da učenci:

• v prvem razredu razvrščajo po skupnih lastnostih in razlikah (po enem kriteriju spremenljivk) – primer: razvrščanje predmetov v škatle, posod po obliki;

• v drugem razredu razvrščajo po eni ali dveh spremenljivkah – primer: razvršča-nje prometnih znakov glede na skupino in obliko;

• v tretjem razredu razvrščajo po eni ali dveh spremenljivkah in iz razvrstitev dolo-čajo spremenljivko – primer: razvrščanje živali z uporabo ključa.

Primerjanje in razvrščanje sta spoznavna postopka, pri katerih ugotavljamo enakost oziroma neenakost med elementi dane množice glede na neko lastnost. Razvrščamo tako, da učenci iščejo skupne lastnosti in razlike med opazovanimi predmeti, pojavi in zakonitostmi pozneje. Razvrščanje poteka po metodi primerjanja danega elementa iz množice in ugotavljanja, ali je drugi enak ali neenak po neki lastnosti prvemu (Mršnik idr, 2011).

c) Urejanje

Učni načrt opredeljuje dve stopnji spoznavnega postopka, in sicer urejanje po eni spre-menljivki (v prvem razredu) in pozneje urejanje po eni ali dveh spremenljivkah (urejanje predmetov po izbrani lastnosti, urejanje torbice in delovnega prostora). Primer: ureja-nje geometrijskih teles po višini in širini.

č) Prirejanje

Cilj spoznavnega postopka prirejanje je enak za celotno vzgojno-izobraževalno obdo-bje, in sicer ta, da učenec prireja 1 : 1. Prirejanje je predpis, ki poveže:

• predmet-predmetu (skodelica-krožnik),

• predmet-pojavu (sol-okus; predmet-zvok-B),

• pojav-predmetu (dež-pelerina; zvok-predmet-P),

• pojav-pojavu (nevihta-močan dež),

• množica-predmetu (igre s kartami; štetje je prirejanje med množico elementov in množico naravnih števil),

• množica množic-množici (obleke-omara; perilo-predali; knjige-police) (Ferbar, 1993).

d) Eksperimentiranje

Krnel opredeljuje eksperimentiranje kot praktično dejavnost, v katero sodijo poskusi ali eksperimenti, ki jih ločimo po namenu in rezultatu. Ločimo med poskusi in raziskova-njem, zato vsaka praktična dejavnost še ni raziskovanje (Krnel, 2004). Poskus je lahko operacijsko določanje lastnosti (predvsem od prvega do tretjega razreda), kar pomeni, da odkrijemo lastnost, če izvedemo neko dejanje ali operacijo (prav tam).

Cilj spoznavnega postopka v prvem in drugem razredu teži k temu, da učenci eks-perimentirajo in napovedujejo – operacijsko določajo lastnosti, preverjajo napovedi (primer: sejanje pšenice in opazovanje pojava), a v tretjem razredu naj že načrtujejo preprost poskus. V tretjem razredu že govorimo o raziskovanju. Raziskovanje je kom-pleksni spoznavni postopek, ki ga izvajamo po vnaprej predpisanih korakih: zastavljanje vprašanj, oblikovanje domnev, načrtovanje poskusov, zbiranje podatkov, obdelovanje in interpretiranje podatkov, oblikovanje sklepov, sporočanje ugotovitev (Mršnik idr., 2011).

Primer raziskovanja po Krnel (2004): zvok se po različnih snoveh različno širi in kaj se zgodi, če bi spreminjali snovi.

e) Ravnanje s podatki

Podobno kot pri eksperimentiranju lahko pri postopku ravnanje s podatki govorimo o spoznavnem postopku, ki je del raziskovanja. Učni načrt predvideva, da učenci v prvem razredu: oblikujejo in izpolnjujejo tabele (npr. štetje kock, gradnja in risanje stolpcev), pozneje grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr.

V drugem in tretjem razredu iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa rišejo stolpčne (npr. stolpčni prikaz – poraba jabolk v razredu) in vrstične prikaze, postavljajo vprašanja, anketirajo, intervjuvajo (primeri povzeti po Krnel, 2004).

f) Sklepanje

Kot spoznavni postopek, ki je del vseh preostalih, saj težimo k temu, da učenec iz vsa-kega spoznavnega postopka sklepa na lastnost, zakonitost itd. Učni načrt opredelju-je, da učenci preprosto povezujejo dve spremenljivki (čim …, tem …), povezujejo vzrok s posledico (zato, ker). Učni načrt predlaga tudi vsebine, ki jih znotraj spoznavnih po-stopkov lahko vključuje učitelj.