E-kompetentni učitelj

Pomembno zaslugo pri izobraževanju učiteljev na področju IKT ima projekt E-šolstvo. Rezultati dela na področju IKT v izobraževanju so pripeljali do postavitve standarda e-kompetentni uči-telj. Pot do e-kompetentnega učitelja vodi in razvija pri učiteljih šest temeljnih kompetenc. Prva med kompetencami je kompetenca K1– poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT. Učite-lji naj bi bili s pridobitvijo te kompetence sposobni kritične presoje didaktične vrednosti strojne in programske opreme, jo znali smiselno vključevati v svoje delo z namenom omogočiti učen-cem ustrezno podporo pri usvajanju predvsem novih (abstraktnih) znanj in zmožnosti. Na poti do e-kompetentnosti imajo učitelji možnost pridobiti znanja iz komunikacije in sodelovanja na daljavo (K2), razvijajo zmožnost iskanja, zbiranja, obdelovanja in vrednotenja podatkov (K3), si pridobijo kompetence o varni rabi IKT (K4), znajo izdelati, oblikovati in posodobiti ter objaviti e-gradiva (K5) ter si pridobijo zmožnost načrtovanja in evalvacije pouka z uporabo IKT (K6).

Z doseganjem standarda e-kompetentni učitelj bodo učitelji razvili zmožnosti oziroma kompe-tence, ki jim bodo pomagale pri doseganju ene izmed ključnih kompetenc, zapisane v vseh posodobljenih učnih načrtih iz leta 2011 – kompetence digitalna pismenost (Kreuh, 2012).

V prispevku bomo izraz e-gradiva uporabljali za vsa gradiva v elektronski obliki (spletne strani, baze podatkov, DVD-ji itd.). Ta niso nujno namenjena učenju. Znotraj njih učitelj z ustreznim citiranjem in navajanjem virov izbere tiste didaktične e-gradnike (vizualizacijske in avdiogradni-ke, besedila itd.), ki jih bo v skladu z didaktičnim znanjem uporabil pri oblikovanju svoje e-učne enote (npr. Čas, Vreme in vremenski pojavi). Pri nas so na podlagi razpisov ministrstva v prej-šnjih letih oblikovali veliko različnih e-gradiv, ki so bila izdelana predvsem za samostojno delo učencev. Nekatera med njimi bodo v nadaljevanju tudi podrobneje predstavljena.

Osnovni e-gradniki, ki jih uporabljamo pri pouku naravoslovja, so:

• slike, fotografije, skice, sheme,

• videoposnetki,

• animacije in simulacije,

• pojmovne mape, miselni vzorci, različni shematski in grafični prikazi (organigrami, diagrami itd.).

Vloga učitelja pri uporabi vizualizacijskih elementov je, da usmerja pozornost učencev, vklju-čuje razlago in prevaja simboliko, preverja razumevanje pri učencih in jih opozarja na morebi-tne pomanjkljivosti vizualizacije. Prispevek učitelja k večjemu interesu učencev do naravoslov-ja in boljši kakovosti znannaravoslov-ja je zagotovo v tem, da pri pouku osmišljeno uporablnaravoslov-ja primere iz življenja, da usvaja znanja prek aktivnosti učencev, da povezuje tri ravni zaznave naravoslovnih pojmov (makro-, submikro in simbolno raven) ter pri učencih preverja umeščanje novih poj-mov v pojpoj-movne sheme. Poznavanje in uporaba IKT je lahko pri vsem tem učitelju v veliko pomoč (Ferk Savec, 2011).

Če pogledamo v posodobljena učna načrta za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko ugotovimo, da je v učnem načrtu za spoznavanje okolja vidna umeščenost IKT v postopek spo-ročanja tako med splošnimi kot operativnimi cilji. V obeh učnih načrtih je med didaktičnimi pripo-ročili zapisano, da naj predvsem v okviru medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka učitelj omogoči učencem razvijanje spretnosti tudi ob uporabi IKT (Kolar, 2011; Vodopivec, 2011).

V prispevku bo najprej predstavljena preprosta uporabniška programska oprema, ki je prosto dostopna na spletu in omogoča zadostno obdelavo in predelavo vizualizacijskih e-gradnikov za uporabo pri pouku. V nadaljevanju pa bo poleg slovenskih spletnih strani oziroma e-gradiv predstavljenih še nekaj tujih, kjer lahko učitelj naravoslovja poišče določene gradnike ali e--gradivo oziroma strokovne vsebine in jih smiselno uporabi pri pouku.

Samo poznati določene spletne strani in programsko opremo, še ne pomeni, da jo znamo v razredu res smiselno uporabiti. Učitelj se mora poglobiti v didaktiko uporabe in predvsem razmišljati o tem, kaj bodo medtem delali učenci. Kako bomo zaposlili in aktivno vključili tudi njih? Bodo le pasivni spremljevalci krasnih predstavitev ali pa bo učitelj sposoben stopiti korak više pri uporabi IKT in znal osmisliti vključenost vizualizacijskih elementov kot podporo pri doseganju novih znanj in preverjanja le-teh.

2.7.3 Programska oprema za obdelavo slik

PHOTOFILTRE

Program PhotoFiltre je preprost program za obdelavo slik. Z njim lahko sliko obrežemo, zbri-šemo nezaželene dele slike, dopizbri-šemo besedilo, združujemo in lepimo slike, jim nastavimo določene filtre in maske ipd. (vir 9).

Slike so osnovni e-gradniki, ki so pri pouku naravoslovja največkrat uporabljeni. Znanja iz ure-janja in oblikovanja slik potrebuje vsak učitelj, saj tako lahko prilagodi določeno sliko različnim aktivnostim ter oblikam dela pri pouku – npr. sliko, iz katere učenci pridobijo nova znanja, je za vrednotenje pridobljenega znanja smiselno preoblikovati (glej primer spodaj).

Program je prosto dostopen na tej povezavi (http://photofiltre.free.fr/download_

en.htm), kjer najdete tudi slovensko različico programa.

Primer uporabe programa PhotoFiltre za ob-delavo slik:

Sliko, ki jo najdemo na spletu in jo uporabimo pri usvajanju znanja o prehodih med agrega-tnimi stanji, lahko z osnovnim poznavanjem programa PhotoFiltre predelamo in jo upora-bimo za npr. preverjanje znanja. Seveda smo pri tem pozorni in ustrezno navajamo vire, saj kljub temu, da gre za obdelavo, slika v celoti ni naše avtorsko delo.

PICASA

Picasa je Googlov program, ki je zelo preprost za uporabo in je preveden tudi v slovenščino.

Naložimo si ga lahko na spletni strani http://picasa.google.com/. Ko ga namestimo na računalnik, najprej program pregleda celoten disk in vse najdene slike razporedi po mapah, kjer so shranjene. Ta način uporabniku omogoči (npr. v primeru, ko ne najdemo določenih slik) zelo hitro iskanje oziroma pregled slik na celotnem računalniku. Ko odpremo določeno fotografijo, lahko uredimo osnovno korekturo – npr. jo obrežemo, poravnamo, dodajamo be-sedilo, popravimo ostrino, osvetljenost, velikost itd. (vir 10). Ker gre za Googlovo aplikacijo, slike lahko objavite na Picasa Web Albumu (objavite na internetu in delite s tistimi, s katerimi želite). Program vam omogoča tudi izdelavo predstavitev fotografij in izdelavo filmov, ki jih lahko naložite npr. na YouTube in uporabljate pri svojem delu.

1. primer obdelave:

Če hočemo pri učencih preveriti poznavanje imen prehodov med agregatnimi stanji, lah-ko v osnovni sliki le-ta zbrišemo.

2. primer obdelave:

Če hočemo preveriti poznavanje prehoda (na submikroskopskem nivoju) med tekočim in plinastim agregatnim stanjem, lahko iz osnovne slike izrežemo dela slike, ki ju pona-zarjata, in ju na novo ustrezno zlepimo.

Slika 1: Slika, ki jo želimo obdelati (vir 21)

Slika 2: Delno obdelana slika 1 (odstranili smo imena prehodov med agregatnimi stanji)

Slika 3: Dele slike 1 smo izrezali in jih s pomočjo programa ponovno zlepili

Slika 4: Primer zaslonske slike knjižnice slik na računalniku v programu Picasa