Izvedba pouka tehničnih vsebin

Izdelava predmetov je proces, ki zahteva svoj čas. Pogosto ga ne moremo ukalupiti v 45 mi-nut, temveč ga je treba podaljšati, odvisno od procesa izdelave. Zato je pri tehniki in tehnologiji v višjih razredih pouk organiziran v t. i. blokurah. Tudi v nižjih razredih jih je smotrno uporabljati takrat, ko je to treba. Pri tem upoštevamo psihofizične zmožnosti učencev.

Učenci naj se na delo pripravljajo samostojno, delovni prostor vzdržujejo čist, orodje, pripo-močki in gradivo naj bodo zloženi, na koncu dela pa naj obvezno vse pospravijo in počistijo za sabo. Vse to predvidimo ob načrtovanju pouka. Med delom je treba zaradi varnosti omejiti nepotrebno gibanje.

Tehniški dnevi

Med dneve dejavnosti so bili ob prenovi osnovne šole uvrščeni tehniški dnevi. Obstaja Kon-cept¹⁰, ki ga najdete na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v katerem piše, da so dnevi dejavnosti namenjeni utrjevanju in povezovanju znanja, pridoblje-nega pri posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabljanje tega znanja in njegovo nadgrajevanje s praktičnim učenjem. Določeni so obseg in vrste dni dejavnosti. V Izhodiščih so za tehniške dneve predlagane vsebine. Vendar lahko vsak učitelj sam izbere tudi druge vsebine po lastnem premisleku in določi cilje. Tako je pri tem delu resnično avtonomen in ima na voljo vse možnosti za razvijanje svoje in učenčeve ustvarjalnosti.

Iz besedila Koncepta pa lahko razberemo tudi nekatere omejitve. Načrtovanje zahtevnosti tehniških dni mora, tako kot velja za spoznavanje okolja ter za naravoslovje in tehniko, biti stopnjevano. Zato jih mora za vse razrede načrtovati tim vseh razrednih učiteljev/-ic.

Prav tako ni mogoče prenašati praktičnih dejavnosti iz učnega načrta naravoslovja in tehnike v tehniške dneve. V učnem načrtu so namreč opredeljeni konkretni cilji in standardi znanja, ki jih je treba doseči in oceniti v okviru predmeta. Dnevi dejavnosti teh ciljev in standardov znanja nimajo, zato znanja tam ne moremo in ne smemo ocenjevati.

Izbiranje vsebine za posamezni tehniški dan zahteva temeljit premislek. Najpogosteje izbe-remo vsebine, ki so namenjene izdelavi izdelka iz različnih gradiv. Ko pa učenci preučujejo delovanje tehnike, s sestavljanko zgradijo model predmeta, ki so ga opazovali.

Primer tehniškega dne z izdelavo izdelka

Povezavo tehnike in glasbe najdemo pri izdelavi glasbil. Učenci izdelujejo bobne, paličice, pi-ščali ipd. Zelo zanimiva je stara otroška igrača, to so trstenke. Včasih so jih izdelovali iz trstike, od tod tudi ime, za naše trstenke pa bomo uporabili odslužene flomastre. Piščali trstenk so v bistvu na spodnji strani zaprte cevi, v katere pihamo ob zgornjem robu odprtine. V trstenki zaniha zračni steber, kar slišimo kot ton. Različno visoki stebri dajejo različne tone. Ta pojav izkoristimo tako, da skupaj zložimo ustrezno dolge cevke, na katere lahko potem zaigramo melodije.

Potek dela:

• Zberemo vsaj 14 izrabljenih flomastrov in jih razstavimo.

• Odstranimo konico in polnilo.

• Odžagamo, najbolje v jeralniku, zoženi del cevke in pobrusimo robove.

• Čep, ki zapira gornji del flomastra, odrežemo tako, da ga bomo lahko potisnili v cevko.

• Če pihamo v cevko, dobimo ton določene višine.

• Naredimo novo piščal in potisnemo čep globlje v cevko. Ton bo višji.

• Naredimo piščali iz vseh cevk.

Pri uglaševanju lestvice vidimo, da so zračni stolpci vedno krajši. Zato so lahko cevke krajše.

Piščali uglasimo ob klavirju ali drugem instrumentu.

• Sledi povezovanje cevk. Prvo piščal vstavimo med dve deščici in ju zvežemo z močnim sukancem.

• Dodajamo naslednje piščali in jih s sukancem pritrdimo.

• Ko končamo vezanje, ponovno preverimo in po potrebi uglasimo piščali.

Za predstavitev svojih izdelkov lahko pripravijo razstavo, lahko pa se naučijo igrati in nastopijo kot »orkester«.

Slika 4: Haloške trstenke (avtor izdelka in fotografije: Franko Florjančič)

Primer tehniškega dne s spoznavanjem tehnike in z gradnjo modela¹¹ Učenci v prvem razredu vrednotijo delo na polju. Ugotavljajo težavnost ročnega dela in potre-bo po uporabi strojev. Najpomembnejši pogonski stroj je traktor, ki pa brez različnih delovnih priključkov sam ne more ničesar narediti.

Potek dela:

• Učenci si ogledajo traktor s prikolico na bližnji kmetiji. Opazujejo in poimenujejo dele traktorja in prikolice. Ugotovijo, da je prikolica le eden od priključkov, zato je pomembno, kako je povezana s traktorjem, da jo lahko odpnejo in pripnejo drug priključek, npr. plug. Prav tako je treba odpreti stranico prikolice, da lahko naložijo in razložijo tovor.

• Po ogledu ponovijo spoznanja, opišejo in razložijo vse, kar so videli. Posebej razlo-žijo pomen priključka, to je povezave med traktorjem in delovnimi stroji. Razlorazlo-žijo še način zapiranja stranice na prikolici.

• Z gradniki sestavljanke Lego zgradijo model traktorja in gibljivo pripete prikolice.

Prikolici se mora odpirati stranica.

• Sledi predstavitev modelov. Učenci pokažejo, kako so zadostili obema kriterijema, to sta gibljivost povezave in odpiranje stranice.

• Vsak učenec skicira svoj model.

Za predstavitev svojega dela drugim lahko pripravijo razstavo, lahko napišejo vsak svojo zgod-bico, narišejo delo na polju ipd.

Slika 5: Ogled traktorja in prikolice (fotografija: Franko Florjančič)

Slika 6: Prikolica pripoveduje (fotografija: Franko Florjančič)

3.1.7 Sklep

Tehnične vsebine so v predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika v sozvočju z naravoslovnimi vsebinami. Slednje raziskujejo naravo, izsledke pa tehnika uporablja za to, da naravo primerno spreminja za potrebe ljudi. To se je dogajalo v celotnem obdobju razvoja člove-štva, ki je tako v pradavnini napredovalo z izdelavo in uporabo orodja in orožja. Glava se je učila od roke in glava je vodila roko.

Ta povezava med roko in glavo velja še danes in daje velik pomen izvajanju praktičnega dela s sestavljankami, z orodjem in gradivi v osnovni šoli. Ne gre samo za razvijanje ročnih spretnosti, učenje dela z orodjem in gradivi, temveč gre za poznavanje in razumevanje tehnike, za njeno ustvarjanje in za odkrivanje učenčevih tehničnih zmožnosti. To pa je mogoče samo z ustreznimi učnimi strategijami, s širokim dojemanjem in povezovanjem tehnike, tehnologije in naravoslovja.

Literatura in viri

1 Aberšek, B. (2012). Didaktika tehniškega izobraževanja med teorijo in pra-kso. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

2 Florjančič, F. idr. (1987). Od igre k tehniki. Ljubljana: TZS.

3 Florjančič, F. idr. (2005). Tehniški dnevi od 6. do 9. razreda v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

4 Florjančič, F., Zajc, S. (2002). Tehnika in tehnologija od prvega do petega razreda. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

5 Kolar, A. (1995). Gradnja vozil za delo na polju z Lego sestavljanko v prvem razredu osnovne šole. Seminarska naloga. Žalec.

6 Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. idr. (2011). Program osnovna šola. Učni načrt. Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Za-vod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/-fileadmin/mizs.

gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_oko-lja_pop.pdf (1. 6. 2013).

7 Papotnik, A., Gerlič, I. (1983). Tehnična vzgoja v nižjih razredih osnovne šole. Ljubljana: DDU Univerzum.

8 Papotnik, A. (2003). NIT – didaktična priporočila, tehnični in tehnološki po-stopki. Delovno gradivo komisije za NIT. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

9 Pečjak, V. (1989). Poti do idej. Ljubljana: samozaložba.

10 Strokovni svet za splošno izobraževanje (1999). Koncept dni dejavnosti. Do-stopno na: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/

podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf (5. 1. 2013).

11 Vodopivec, I., Papotnik, A., Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe-Dimec, D., Balon, A. (2011). Program osnovna šola. Učni načrt. Naravoslovje in tehnika. Ljublja-na: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno Ljublja-na: http://

www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/

prenovljeni_UN/-UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf (1. 6. 2013).

12 Zajc, S. (2006). Tehniški dnevi od 1. do 5. razreda osnovne šole. Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo.