IZOBRAŽEVALNI SISTEM

Čeprav se izraz izobraževalni sistem pogosto uporablja v medijih in javnem diskurzu, je lahko težko natančno določiti, na kaj se izraz nanaša, kadar se uporablja brez kvalifikacije, posebnih primerov ali dodatne razlage. Tako se lahko ta pojem uporablja pri diskurzu glede učiteljev, ostalih zaposlenih v izobraževanju, izobraževalnih inštitucij, učencev in drugo (OECD, 2002). Glede na široko uporabo in zaradi posploševanja lahko izraz izobraževalni sistem postane tudi žrtev tistega, kar imenujemo »iluzija znanja« – ali težnja ljudi, da mislijo, da nekaj bolje razumejo, kot dejansko. Na primer, večina ljudi bi rekla, da razume, kaj je izobraževalni sistem, vendar mnogi ne bi znali natančno razložiti, kako konkretno deluje, kako lahko državne politike in zahteve narekujejo ali vplivajo nanje, katere posebne metode poučevanja se uporabljajo in katere so bolj ali manj učinkovite, kako izobraževalne raziskave informirajo o novih pristopih poučevanja ali kako lahko nekatere vrste poklicnega razvoja med drugim izboljšajo učinkovitost poučevanja v šoli (Great Schools Partnership, 2013).

Izraz izobraževalni sistem se na splošno nanaša na proces pridobivanja znanja in izobrazbe od vrtca preko osnovne in srednje šole do univerz. Preprosto povedano, izobraževalni sistem vključuje vse, kar omogoča izobraževanje učencev v šolah na državni ravni. To so (Great Schools Partnership, 2013):

• zakoni, politike in predpisi,

• javno financiranje, dodelitev sredstev in postopki za določanje ravni financiranja,

• državni in okrožni upravni uradi, šolske ustanove in transportna vozila,

• človeški viri, kadrovanje, pogodbe, nadomestila in prejemki zaposlenih,

• knjige, računalniki, učni viri in drugo učno gradivo

• in seveda še nešteto drugih prispevajočih elementov.

Izobraževalni sistemi so po svoji naravi izjemno zapleteni in večplastni, izzivi, ki jih prinašajo poskusi njihovega izboljšanja, pa so lahko podobno zapleteni in večplastni. Tudi spremembe za izboljšave, ki se zdijo enostavne, lahko v praksi zahtevajo zapletene spremembe državne politike, pogajanja o sindikalnih pogodbah, spremembe šolskega urnika ali nešteto drugih pogojev (OECD, 2002).

Izobraževalni sistemi so lahko tudi en izmed najbolj jasnih izrazov identitete in odraz kulturnih, ekonomskih in družbenih vrednot, ki jih država želi razviti in promovirati. V sestavi izobraževalnih sistemov je mogoče videti, kako oblikovalci politik gledajo na prihodnost svoje države, s posebnim poudarkom na izzivih, na katere pripravlja državljane, da se z njimi v prihodnosti spoprimejo. Veliko držav, kot na primer Japonska in Južna Koreja, je s pomočjo učinkovitih izobraževalnih sistemov doživelo razcvet. Določene manj razvite države so na podlagi izobraževalnih sistemov postale ene izmed najboljših na

7

svetu. Večina teh držav je bila v času izvajanja izobraževalnih reform ekonomsko in politično na kolenih. Zato je bilo izobraževanje uporabljeno kot eno glavnih orodij za dvig države in razvoj veščin prebivalstva. To pojasnjuje skupno prepričanje oblikovalcev politik, staršev, učencev in učiteljev, da vrednost izobraževanja presega posameznika. Zdaj, ko so države dosegle gospodarski uspeh na različnih ravneh, preučujejo, katere vrednote in prakse so primerne za naslednjo fazo države. V mnogih primerih to pomeni odmik od pojma akademskega uspeha za vsako ceno. Finska je primer razvite države z na novo reformiranim izobraževalnim sistemom, ki je zasnovan tako, da deluje za vse otroke in je osredotočen na dobro počutje in učenje zunaj, v učilnicah v naravi. Temeljna stvar, ki jo enači s azijskimi državami, kot na primer Japonsko in Južno Korejo, je zavezanost staršev, učiteljev, oblikovalcev politik in učencev, ki dokazujejo, da je vrednost izobraževanja mogoče vgraditi v kulturo na kateri koli stopnji razvoja (Johan in Harlan, 2014).

Strukturo izobraževalnega sistema na mednarodnem nivoju ureja Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (ang. »International Standard Classification of Education«, v nadaljevanju ISCED). Zajema dve spremenljivki navzkrižne klasifikacije:

stopnje in področja izobraževanja z dopolnilnimi razsežnostmi splošne, poklicne ali pred–

poklicne usmeritve ter cilje izobraževanja in trga dela. Zadnja različica ISCED 2011 razlikuje devet stopenj izobrazbe (0–8). V Republiki Sloveniji uporabljamo Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju KLASIUS). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je zato izdelalo povezovalno tabelo med KLASIUS in ISCED klasifikacijskimi ravnmi izobraževanja. Tako lahko posameznikovo izobrazbo prevedemo iz KLASIUS v ISCED raven izobrazbe ali obratno. Sledi opis posameznih stopenj ISCED s povezavo na KLASIUS razvrstitev (Republika Slovenija, Ministrstvo za Izobraževanje, Znanost in Šport, 2013):

• ISCED 0: Predšolska vzgoja. Programi na tej ravni so običajno zasnovani s celostnim pristopom, ki podpirajo zgodnji kognitivni, fizični, socialni in čustveni razvoj majhnih otrok in te otroke uvajajo v organizirano poučevanje zunaj družinskega konteksta. ISCED stopnja 0 se nanaša na programe zgodnjega otroštva, ki imajo namerno izobraževalno komponento. Po KLASIUS razvrstitvi ISCED 0 zaseda nepopolna nižja stopnja osnovne šole.

• ISCED 1: Osnovnošolsko izobraževanje. Programi na tej ravni so običajno zasnovani tako, da šolajočim nudijo temeljne veščine branja, pisanja in matematike (tj.

pismenost in računanje) ter vzpostavijo trdno podlago za učenje in razumevanje temeljnih področij znanja, osebnega in družbenega razvoja kot pripravo na nižje srednješolsko izobraževanje. Starost je običajno edina zahteva za vstop na tej ravni. Običajna ali zakonita starost ob vstopu običajno ni mlajša od 5 let ali starejša od 7 let. Ta raven običajno traja šest let, čeprav lahko traja od štiri do sedem let.

8

Po KLASIUS razvrstitvi ISCED 1 zaseda popolna nižja stopnja osnovne šole in nepopolna višja stopnja osnovne šole.

• ISCED 2: Nižje srednješolsko izobraževanje. Programi na tej ravni so običajno zasnovani tako, da gradijo na učnih rezultatih s 1. stopnje ISCED. Učenci običajno vstopijo na stopnjo 2 ISCED med 10. in 13. letom (večinoma stari 12 let). Po KLASIUS razvrstitvi ISCED 2 zaseda popolno osnovnošolsko izobrazbo.

• ISCED 3: Srednješolsko izobraževanje. Programi na tej ravni so običajno namenjeni dokončanju srednješolskega izobraževanja kot priprava na terciarno izobraževanje ali zagotavljanju veščin, pomembnih za zaposlitev, lahko pa tudi obojega. Učenci običajno vstopijo na to stopnjo med 14. in 16. letom. Po KLASIUS razvrstitvi ISCED 3 zaseda nižjo, poklicno, tehnično in splošno srednješolsko izobrazbo.

• ISCED 4: Višješolsko ne–terciarno izobraževanje. Post–sekundarno ne–terciarno izobraževanje zagotavlja učne izkušnje, ki temeljijo na srednješolskem izobraževanju, pripravi na vstop na trg dela in terciarnem izobraževanju. Programi na stopnji 4 ISCED ali po srednješolskem ne–terciarnem izobraževanju so običajno namenjeni posameznikom, ki so končali stopnjo ISCED 3, za napredovanje v terciarno izobraževanje pa potrebujejo dodatne kvalifikacije, ali za zaposlitev, kadar njihove kvalifikacije na ravni ISCED 3 niso dovolj. Za vstop v programe ISCED 4. stopnje je potreben zaključek programa ISCED 3. stopnje. Po KLASIUS razvrstitvi ISCED 4 ne zaseda nobeno izobraževanje.

• ISCED 5: Terciarno izobraževanje s kratkim ciklom. Programi na tej ravni so pogosto zasnovani tako, da udeležencem nudijo strokovno znanje, veščine in kompetence.

Običajno so praktično zasnovani, poklicno specifični in pripravljajo študente na vstop na trg dela. Ti programi pa lahko nudijo tudi pot do drugih programov terciarnega izobraževanja. Za vstop v programe na ravni ISCED 5 je potreben uspešen zaključek ravni ISCED 3 ali 4 z dostopom do terciarnega izobraževanja. Po KLASIUS razvrstitvi ISCED 5 zaseda višješolska (prejšnja) in višja strokovna izobrazba.

• ISCED 6: Diploma ali enakovredna stopnja. Programi na tej ravni so pogosto namenjeni udeležencem z vmesnim akademskim in/ali strokovnim znanjem, veščinami in kompetencami, ki vodijo do prve bolonjske stopnje ali enakovredne kvalifikacije. Za vstop v te programe je običajno potreben uspešen zaključek programa ISCED 3. ali 4. stopnje z dostopom do terciarnega izobraževanja. Vstop je lahko odvisen od izbire maturitetnih del in/ali ocene, dosežene na stopnjah ISCED 3 in/ali 4. Poleg tega bo morda treba opraviti in uspeti na sprejemnih izpitih.

Vstop ali prestop na nivo ISCED 6 je včasih možen tudi po uspešnem zaključku nivoja ISCED 5. Po KLASIUS razvrstitvi ISCED 6 zaseda specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja), visokošolska

9

strokovna izobrazba (1. bolonjska stopnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (1. bolonjska stopnja).

• ISCED 7: Magistrski ali enakovredni nivo. Programi na tej ravni so pogosto zasnovani tako, da udeležencem nudijo napredno akademsko in/ali strokovno znanje, spretnosti in kompetence, ki vodijo do druge bolonjske stopnje ali enakovredne kvalifikacije. Značilno je, da programi na tej ravni temeljijo na teoriji, vendar lahko vključujejo praktične sestavne dele in so obveščeni o najsodobnejših raziskavah in/ali najboljši strokovni praksi. Tradicionalno jih ponujajo univerze in druge terciarne izobraževalne ustanove. Za vstop v programe stopnje 7 ISCED, ki se pripravljajo na drugo ali nadaljnjo stopnjo, je običajno treba uspešno zaključiti program stopnje 6 ISCED. Poleg tega bo morda treba opraviti in uspeti na sprejemnih izpitih. Po KLASIUS razvrstitvi ISCED 7 zaseda specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja) in specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja).

• ISCED 8: Doktorat ali enakovredna stopnja. Ti programi so zasnovani predvsem za napredno raziskovalno usposobljenost. Programi na tej ravni ISCED so namenjeni naprednemu študiju in izvirnim raziskavam, običajno pa jih ponujajo samo raziskovalno usmerjene terciarne izobraževalne ustanove, kot so univerze.

Doktorski programi obstajajo tako na akademskem kot na strokovnem področju.

Teoretično trajanje teh programov je v večini držav tri leta s polnim delovnim časom, čeprav je dejanski čas, ki ga študentje potrebujejo za dokončanje programov, običajno daljši. Programi, razvrščeni na stopnjo 8 ISCED, se lahko sklicujejo na več načinov. Za mednarodno primerljivost se izraz »doktorska ali enakovredna raven« uporablja za označevanje stopnje 8 ISCED. Po KLASIUS razvrstitvi ISCED 8 zaseda doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja) in doktorat znanosti (prejšnji).