5 PREDSTAVITEV REZULTATOV IN PREVERITEV HIPOTEZ
5.1. REZULTATI MODELA 1
Model 1 je namenjen ocenjevanju učinkovitosti sekundarnih izobraževalnih sistemov izbranih 18 članic Evropske unije glede na določene pedagoške vložke in pedagoške izložke predstavljene v poglavju 4.4. Pri samem ocenjevanju smo si pomagali s DEA analizo. Model je usmerjen v izložke, kar pomeni, da se izložki maksimirajo ob danih vložkih. Namreč, cilj analize je izboljšati rezultate oziroma izložke s danimi vložki. V tabeli 3 so zbrane ocene učinkovitosti izbranih držav članic Evropske unije v obravnavanem obdobju šestih let.
Ocene DEA analize so podane v odstotkih. Ocene smo razdelili v tri skupine:
1. države s 100 % učinkovitostjo sekundarnega izobraževanja so učinkovite;
2. države z 90—99,9 % učinkovitostjo sekundarnega izobraževanja so delno učinkovite;
3. države z manj kot 90 % učinkovitostjo sekundarnega izobraževanja niso učinkovite.
Kot lahko razberemo iz tabele 3, sta Avstrija in Latvija edini državi, ki sta bili v vseh šestih analiziranih letih učinkoviti. Države, ki so bile le za nekaj analiziranih let učinkovite, so Finska, Grčija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška in Slovenija.
Češka, Danska, Madžarska in Irska so bile v vseh analiziranih letih delno učinkovite, medtem ko so bile Italija, Španija in Švedska v posameznih analiziranih letih tudi neučinkovite. Tekom vseh let ni bila nobena država neučinkovita. Iz tabele 3 je tudi razvidno, da je povprečna učinkovitost izbranih držav članic Evropske unije tekom izbranih let nihala okoli 96—97 %, večje povečanje učinkovitosti pa je opaziti leta 2018, ko je povprečna učinkovitost znašala 98,93 %. Leto 2018 je tudi edino leto, kjer nobena izbrana država ni bila popolnoma neučinkovita.
Tekom let je moč opaziti izboljšanje najmanj učinkovitih držav. Leta 2003 je bila najmanj učinkovita Italija s 87,57 % učinkovitostjo, leta 2006 pa Švedska z 88,69 % učinkovitostjo.
Naslednji dve opazovani obdobji je bila to spet Italija z 89,58 % učinkovitostjo leta 2009, ter 89,59 % učinkovitostjo leta 2012. Leta 2015 je bila najmanj učinkovita država Švedska
54
z 88,05 % učinkovitostjo in leta 2018 spet Švedska s 93,94 % učinkovitostjo. Z izjemo let 2012 in 2015, se je povečevalo tudi število držav, ki so bile učinkovite.
Tabela 3: Rezultati DEA za model 1, po opazovanih letih
Država 2003 2006 2009 2012 2015 2018 Povprečje
Avstrija 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Češka 98,26 99,25 96,34 98,24 95,51 97,68 97,55
Danska 99,30 99,73 96,88 95,16 99,49 99,67 98,37
Finska 100,00 97,19 100,00 99,48 98,08 100,00 99,13 Grčija 100,00 100,00 100,00 98,79 100,00 100,00 99,80 Madžarska 96,60 94,38 97,88 99,94 95,23 95,76 96,63
Irska 96,41 99,00 92,40 93,36 98,85 98,61 96,44
Italija 87,57 90,81 89,58 89,59 89,68 95,54 90,46
Latvija 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00
Litva 90,26 99,58 93,49 98,11 100,00 100,00 96,91
Luksemburg 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 99,99 100,00 Nizozemska 100,00 100,00 100,00 99,71 97,14 98,51 99,23 Poljska 96,62 92,09 97,72 100,00 99,44 100,00 97,65 Portugalska 100,00 100,00 100,00 97,04 95,71 96,33 98,18 Slovaška 98,68 100,00 100,00 100,00 97,70 100,00 99,40 Slovenija 92,71 96,30 95,57 94,32 94,60 100,00 95,58 Španija 89,95 89,44 92,39 93,67 93,63 95,06 92,36 Švedska 91,04 88,69 92,10 89,84 88,05 93,94 90,61 POVPREČJE 96,52 97,03 96,91 97,07 96,84 98,39 97,13
Vir: lasten izračun po Eurostat, OCED in World Bank (2021)
Slovensko sekundarno izobraževanje ima v povprečju stopnjo učinkovitosti 95,58 %, kar pomeni, da je tekom let bila v povprečju delno učinkovita. Slovenija je bila v opazovanih letih skupaj tudi 1,54 % pod povprečjem izbranih držav članic Evropske unije. Stopnja učinkovitosti Slovenije v letu 2003 je bila najnižja poleg tega pa je bila za 3,81 % pod povprečjem učinkovitosti Evropske unije v istem letu. Leta 2006 se je učinkovitost Slovenije izboljšala na le 0,73 % pod povprečje Evropske unije v istem letu. V naslednjih treh opazovanih obdobjih 2009, 2012 in 2015 je učinkovitost ostala na približno enakem
55
nivoju. V teh analiziranih obdobjih je kljub temu moč opaziti upad učinkovitosti Slovenije v primerjavi s povprečjem izbranih držav članic Evropske unije iz 0,73 % leta 2006 na -2,24 %. Leta 2018 pa je Slovenija spet precej izboljšala svojo učinkovitost in presegla za 1.60 % povprečje Evropske unije v istem letu. V letu 2018 je torej Slovenija postala tudi popolnoma učinkovita, kar je posledica zmanjševanja vložka »Število učencev na učitelja v sekundarnem izobraževanju« tekom opazovanih let in bistvenega povečanja izložka
»Odstotek učencev, ki so uspešno zaključili sekundarno šolstvo« leta 2018. Slovenija je tekom analiziranih let izboljševala svojo učinkovitost, z izjemo manjšega upada v letu 2012.
Za izboljšavo učinkovitosti za določena leta smo s pomočjo DEA analize, določili vzorne države, ki za Slovenijo tvorijo učinkovito virtualno državo na področju sekundarnega izobraževanja. Grafični prikazi v spodnjih grafikonih prikazujejo prispevke posameznih referenčnih držav, ki bi lahko pripomogle k tvorjenju virtualne učinkovite države Slovenije na področju sekundarnega izobraževanja v primeru modela 1. V grafikonu 1 so za izbrane kazalnike modela 1 prikazani vzorniki Slovenije za leto 2003. V letu 2003 obstaja le ena država, ki je za Slovenijo referenčni model pri vseh izbranih kazalnikih, in sicer Luksemburg s 100 % doprinosa.
Grafikon 1: Vzorniki Slovenije in njihov doprinos, model 1, leto 2003
Vir: lasten izračun po Eurostat, OCED in World Bank (2021)
V grafikonu 2 so za izbrane kazalnike modela 1 prikazani vzorniki Slovenije za leto 2006.
Za leto 2006 sta vzornici za izboljšanje učinkovitosti Slovenije državi Finska in Nizozemska.
V tem letu je bila Finska večinski vzornik s približno 75 % doprinosom, Nizozemska pa s približno 30 % doprinosom.
100 100 100 100 100 100
0
56
Grafikon 2: Vzorniki Slovenije in njihov doprinos, model 1, leto 2006
Vir: lasten izračun po Eurostat, OCED in World Bank (2021)
V grafikonu 3 so za izbrane kazalnike modela 1 prikazani vzorniki Slovenije za leto 2009.
Leta 2009 so vzornice Sloveniji države Luksemburg, Finska in Latvija. Finska ima največji doprinos s približno 55 %, Latvija in Luksemburg pa imata približno 30 % doprinosa.
Grafikon 3: Vzorniki Slovenije in njihov doprinos, model 1, leto 2009
Vir: lasten izračun po Eurostat, OCED in World Bank (2021)
V grafikonu 4 so za izbrane kazalnike modela 1 prikazani vzorniki Slovenije za leto 2012.
Vzornice za Slovenijo v letu 2012 so države Luksemburg, Latvija in Poljska. Slednja ima za omenjeno leto največji doprinos, približno 65 %, Latvija ima približno 25 % in Luksemburg 7 % doprinosa
57
Grafikon 4: Vzorniki Slovenije in njihov doprinos, model 1, leto 2012
Vir: lasten izračun po Eurostat, OCED in World Bank (2021)
V grafikonu 5 so za izbrane kazalnike modela 1 prikazani vzorniki Slovenije za leto 2015.
Leta 2015 so vzornice za Slovenijo države Latvija, Luksemburg in Avstrija. Slednja ima največ doprinosa s približno 70 %, medtem ko ima Latvija 20 % in Luksemburg 13 % doprinosa.
Grafikon 5: Vzorniki Slovenije in njihov doprinos, model 1, leto 2015
Vir: lasten izračun po Eurostat, OCED in World Bank (2021)
V grafikonu 6 so za izbrane kazalnike modela 1 prikazani vzorniki Slovenije za leto 2018.
Kot smo že prej v tem poglavju zapisali, pa je bila Slovenija leta 2018 polno učinkovita, zato je na grafičnem prikazu, ki prikazuje vzorce za Slovenijo le Slovenija s 100 %
58
Grafikon 6: Vzorniki Slovenije in njihov doprinos, model 1, leto 2018
Vir: lasten izračun po Eurostat, OCED in World Bank (2021)
Iz grafikonov 1—6 smo ugotovili, da so bile v različnih letih različne države vzorniki Sloveniji za izboljšave v sekundarnem izobraževanju. Največkrat se pojavijo kot vzorniki države Finska, Luksemburg in Latvija.
Z rezultati analize je mogoče tudi identificirati možnosti za izboljšave. Enota lahko postane učinkovita le, če zmanjša vložke ali, da pri danih vložkih poviša izložke. V grafikonu 7 so prikazane možnosti za izboljšanje tako vložkov kot izložkov za obravnavana leta. Ne glede na to, da je naš model usmerjen v maksimiranje izložkov, rezultati prikazujejo tudi možnosti za zmanjšanje vložkov, saj država ne nujno porabi vseh vložkov za dosežene izložke. To pomeni, da ima neizkoriščene rezerve. Rezultati za Slovenijo za model 1 v grafikonu 7 so predstavljeni v odstotkih.
Grafikon 7 prikazuje, da bi Slovenija v letu 2003 lahko optimizirala svojo učinkovitost, predvsem na strani izložkov. Za približno 10 % bi morala povečati PISA matematične, bralne in naravoslovne rezultate, ter za 9 % bi se moral povečati odstotek učencev, ki so uspešno zaključili sekundarno izobraževanje. Poleg tega bi pa Slovenija morala tudi za 10
% zmanjšati vložek števila učencev na učitelja v sekundarnem izobraževanju.
100 100 100 100 100 100
0
59
Grafikon 7: Priložnosti za doseg učinkovitosti Slovenije po spremenljivkah po letih, model 1, po opazovanih letih
Vir: lasten izračun po Eurostat, OCED in World Bank (2021)
Priložnost za izboljšanje učinkovitosti sekundarnega izobraževanja Slovenije obstaja tudi v letu 2006. Za približno 5 % bi se morali povečati PISA matematični, bralni in naravoslovni rezultati. Število učencev, ki so uspešno zaključili sekundarno izobraževanje bi se moralo povečati za 9% ob nespremenjenih vložkih. Leta 2009 bi Slovenija za doseg učinkovitosti morala povečati izložke. Morala bi izboljšati PISA matematične, bralne in naravoslovne rezultate za približno 5 %, ter povečati število učencev, ki uspešno zaključi sekundarno izobraževanje za 4 % ob nespremenjenih vložkih. Leta 2012 bi Slovenija za doseg učinkovitosti morala povečati izložke. Tokrat bi spet morala izboljšati PISA matematične, bralne in naravoslovne rezultate za približno 5 % ter povečati število učencev, ki so uspešno zaključili sekundarno šolstvo za 6 % ob nespremenjenih vložkih. Leta 2015 bi morala Slovenija za popolno učinkovitost spet izboljšati izložke, in sicer tokrat PISA matematične, bralne in naravoslovne rezultate za približno 5 %, poleg tega pa bi morala povečati število učencev, ki so uspešno zaključili sekundarno izobraževanje za 8 % ob nespremenjenih vložkih. Slovenija bila leta 2018 popolno učinkovita. Iz podatkov za leto 2018 v grafikonu 7 vidimo, da za Slovenijo ni navedenih možnosti za izboljšave.
Kot je razvidno iz grafikona 7, rezultati modela 1 za Slovenijo kažejo, da so bili vložki v povprečju precej učinkoviti tekom vseh analiziranih let. Le leta 2003 je bilo videno preveliko razmerje števila učencev na učitelja. S podobnimi rezultati preobremenjenosti pedagoškega kadra Slovenije se je v svojem delu srečevala tudi Popović (2016). Prav tako kot v njenem delu se je ta trend hitro izboljšal in ostal učinkovit za preostala analizirana
0 0 0 0 0 0
2003 2006 2009 2012 2015 2018
Izboljšava (%)
Leto
Odstotek vpisanih v sekundarno šolstvo iz primarnega Število učencev na učitelja v sekundarnem izobraževanju PISA bralni rezultati
PISA matematični rezultati PISA naravoslovni rezultati
Odstotek učencev, ki so uspešno zaključili sekundarno šolstvo
60
leta. Pomembneje pa rezultati modela 1 kažejo, da bi morala Slovenija, z izjemo leta 2018 ko je bila učinkovita, konkretno izboljšati izložke za zagotovitev popolne učinkovitosti.
Slovenija bi morala z danimi vložki v skoraj vseh analiziranih letih proizvesti boljše izložke.
Posvetiti bi se morali predvsem izboljšanju PISA matematičnih in bralnih rezultatov. Prav tako bi bilo potrebno povečati odstotek učencev, ki uspešno zaključi sekundarno izobraževanje, malo pa bi bilo treba izboljšati tudi PISA naravoslovne rezultate. Kot je razvidno iz grafikona 7 se je Slovenija s časom res približevala učinkovitosti izložkov in jo leta 2018 tudi dosegla.
V tabeli 4 so zbrani rezultati Malmquist indeksa (Mo), Malmquist dohitevanja (Mu) in premika ovojnice (Mt) izbranih držav članic Evropske unije v obravnavanem obdobju šestih let za prvi model. Iz rezultatov je moč opaziti očitno zmanjšanje Malmquist indeksa modela 1 leta 2015. Z izjemo omenjenega leta so države v povprečju tekom let vedno izboljševale omenjeni indeks. Švedska in Latvija sta učinkovitost najbolj izboljšali, medtem, ko so Avstrija, Češka, Madžarska, Italija, Litva, Nizozemska ter Slovaška države, ki so v izbranem časovnem obdobju nazadovale. Kot je razvidno iz stolpca GM, kjer so prikazane geometrijske sredine Malmquist indeksa modela 1, je večina držav imela rezultat okoli 1,00.
Iz Malmquist dohitevanja izbranih držav po določenih letih za model 1 je razvidno, da je v skupnem povprečju tekom let pri večini držav rezultat okoli 1,00, leta 2018 pa celo 1,02.
Poljska je Malmquist indeks v primerjavi s dohitevanjem ostalih držav najbolj izboljšala, medtem, ko so Češka, Latvija in Portugalska edine države, ki so v izbranem časovnem obdobju poslabšale Malmquist indeks glede na dohitevanje ostalih držav. Kot je razvidno iz stolpca GM, kjer so prikazane geometrijske sredine Malmquist dohitevanja modela 1, je večina držav imela rezultat okoli 1,00.
61
Tabela 4: Prikaz Malmquist rezultatov za posamezne države, model 1, po opazovanih letih
MODEL 1 2003 2006 2009 2012 2015 2018 GM
DRŽAVA Mo Mu Mt Mo Mu Mt Mo Mu Mt Mo Mu Mt Mo Mu Mt Mo Mu Mt Mo Mu Mt Avstrija 1.00 1.00 1.00 0.99 1.00 0.99 0.99 1.00 0.99 1.02 1.00 1.02 0.98 1.00 0.98 0.99 1.00 0.99 0.99 1.00 0.99 Češka 0.98 0.98 1.00 0.98 0.99 0.99 0.99 0.98 1.01 1.03 1.02 1.01 0.95 0.97 0.98 1.02 1.02 0.99 0.99 0.99 1.00 Danska 1.01 0.98 1.03 1.03 1.00 1.03 0.98 0.98 1.00 1.00 0.98 1.02 1.02 1.05 0.98 1.00 1.00 1.00 1.01 1.00 1.01 Finska 1.04 1.02 1.03 1.04 1.03 1.02 1.00 1.00 1.00 1.01 0.99 1.01 0.94 0.99 0.96 1.00 1.02 0.98 1.01 1.01 1.00 Grčija 1.01 1.00 1.01 1.01 1.00 1.01 1.02 1.00 1.02 0.96 0.99 0.97 1.00 1.01 0.98 0.99 1.00 0.99 1.00 1.00 1.00 Madžarska 0.98 0.99 0.99 1.00 1.03 0.97 0.94 0.93 1.01 1.03 1.01 1.02 1.04 1.06 0.98 0.97 1.00 0.98 0.99 1.00 0.99 Irska 0.96 0.96 1.01 0.96 0.96 1.00 1.02 1.02 1.00 1.02 1.00 1.02 0.98 1.00 0.98 1.05 1.07 0.99 1.00 1.00 1.00 Italija 0.99 1.00 0.99 0.97 1.00 0.97 0.99 1.00 0.99 1.01 1.00 1.01 0.97 1.00 0.97 0.98 1.00 0.98 0.98 1.00 0.98 Latvija 1.04 0.95 1.10 1.00 0.91 1.10 1.05 1.04 1.01 1.07 1.05 1.02 1.00 1.02 0.98 0.99 1.00 0.99 1.02 0.99 1.03 Litva 0.99 1.00 0.99 0.98 1.00 0.98 1.02 1.00 1.02 0.98 1.00 0.98 0.96 1.00 0.96 1.00 1.00 1.00 0.99 1.00 0.99 Luksemburg 1.05 1.03 1.01 1.02 1.02 1.00 1.02 1.01 1.01 1.03 1.02 1.01 0.94 0.95 0.99 0.98 1.01 0.98 1.01 1.01 1.00 Nizozemska 1.00 1.00 1.00 0.99 1.00 0.99 1.01 1.00 1.01 0.98 1.00 0.98 0.96 0.97 0.98 1.00 1.01 0.98 0.99 1.00 0.99 Poljska 1.05 1.05 1.00 1.02 1.05 0.97 1.02 1.01 1.01 1.05 1.02 1.03 0.94 0.99 0.94 0.99 1.01 0.99 1.01 1.02 0.99 Portugalska 1.08 0.99 1.09 1.10 1.00 1.10 1.02 1.00 1.02 0.94 0.97 0.97 0.95 0.99 0.96 0.99 1.01 0.99 1.01 0.99 1.02 Slovaška 0.99 0.99 1.00 0.97 0.99 0.98 1.02 1.01 1.01 1.01 1.00 1.01 0.96 0.98 0.98 1.01 1.02 0.99 0.99 1.00 0.99 Slovenija 1.01 1.00 1.01 1.03 1.04 0.99 1.00 0.99 1.01 1.02 0.99 1.03 0.95 1.00 0.95 1.05 1.06 0.99 1.01 1.01 1.00 Španija 1.01 1.01 1.00 0.98 0.99 0.99 1.03 1.03 1.00 1.03 1.01 1.01 0.97 1.00 0.98 1.00 1.02 0.98 1.00 1.01 0.99 Švedska 1.04 1.00 1.05 1.07 1.03 1.04 1.01 1.01 1.00 1.00 0.98 1.03 0.95 0.98 0.97 1.05 1.07 0.98 1.02 1.01 1.01 POVPREČJE 1.01 1.00 1.02 1.01 1.00 1.01 1.01 1.00 1.01 1.01 1.00 1.01 0.97 1.00 0.97 1.00 1.02 0.99 1.00 1.00 1.00
Vir: lasten izračun po Eurostat, OCED in World Bank (2021)
62
Premik ovojnice modela 1 prikazan v tabeli 4 se pri povprečju vseh državah giblje okoli 1,00, kar pomeni, da je premik ovojnice v opazovanjem obdobju ostal relativno enak.
Latvija je država, ki je tekom let v povprečju najbolj izboljšala pomik ovojnice, z rezultatom 1,03, Italija pa najbolj poslabšala pomik ovojnice z rezultatom 0,98. Kot je razvidno iz stolpca GM, kjer so prikazane geometrijske sredine premika ovojnice modela 1, je večina držav imela rezultat okoli 1,00.
Slovenija je v Malmquist indeksih modela 1 tekom let konstantno izboljševala svojo učinkovitost z izjemo leta 2015, ko je imela rezultat 0,95. Malmquist dohitevanje Slovenije je bilo tudi zadovoljivo, s povprečnim rezultatom 1,01 medtem, ko se premik ovojnice ni spremenil in je ostal tekom let pri 1,00.