Kakovostna in varna zdravstvena obravnava pacientov

ƒStalno posodabljanje sodobnih strokovnih smernic in priporočil;

ƒPriprava digitaliziranih kliničnih poti za najpogostejša stanja po usmerjenih področjih;

ƒPrimerjave izidov zdravstvene obravnave (»benchmarking«) s kazalniki med organizacijskimi enotami UKC Ljubljana ter z dru-gimi bolnišnicami v slovenskem in mednarodnem prostoru;

ƒZgodnje odkrivanje poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta na oddelkih s timi za hitro posredovanje (MET timi);

ƒPriprava svežnja za preprečevanje pljučnic po umetnem predi-havanju;

ƒDosledna uporaba varnostnih kontrolnih seznamov pri tveganih postopkih;

ƒRazvoj varnostne kulture in nadgradnja sistema obvladovanja odklonov in tveganj.

Pravilo varnostne kulture je, da obravnava varnostnih zapletov ni naravnana na vpletene osebe, temveč na dogodke.

Sistem za obvladovanje odklonov in tveganj v UKC Ljubljana je namenjen prepoznavanju in analiziranju odklonov in tveganj, da se podobni zapleti ne bi ponavljali in tveganja uresničila. Večina varnostnih zapletov/tveganj je posledica okoliščin, ki jih omogoča sistem dela. V okviru sistema delujejo neodvisni pooblaščenci za varnost pacientov, zaposlenih in drugih ter koordinator Centralnega registra tveganj, ki je pooblaščen tudi za koordinacijo mediacij in koruptivnih tveganj.

Sistem zagotavlja:

ƒporočanje o varnostnih zapletih, spremljanje obravnav varno-stnih zapletov, ugotavljanje vzrokov in posledic;

ƒspremljanje odpravljanja vzrokov in okoliščin, ki dopuščajo var-nostni zaplet ter odpravljanje osnovnih vzrokov in spremljajočih dejavnikov;

ƒprepoznavanje in evidentiranje tveganj ter ukrepanje, da do rea-lizacije tveganja ne pride.

Cilj sistema je vzpostavitev večje varnosti pacientov in zaposlenih.

V ta namen na podlagi Strategije kakovosti in varnosti uvajamo:

ƒbazo podatkov o vseh oblikah in številu varnostnih zapletov in tveganj na enem mestu,

ƒuvedbo metodologij in ukrepov za izboljševanje varnostne kul-ture,

ƒizobraževanje zaposlenih ter seznanjanje pacientov in njihovih bližnjih o pomenu varnostne kulture,

ƒvključevanje vseh zaposlenih in uporabnikov v izboljševanje var-ne zdravstvevar-ne obravnave,

ƒizboljševanje organizacijske in medosebne kulture v bolnišnici, pomembno znižanje stroškov.

Tabela 2: Sporočeni odkloni po letih.

Leto Število sporočenih odklonov

2009 2.192

2010 2.497

2011 2.357

2012 2.663

2013 2.639

2014 3.067

2015 3.658

2016 5.005

2017 4.780

2018 4.893

2019 4.928

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

30

Slika 1: Sporočeni odkloni po letih.

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Število sporočenih odklonov Cilj

Analiza trenda sporočenih odklonov in tveganj: Število sporo-čil o varnostnih zapletih in prepoznanih tveganjih se iz leta v leto povečuje, kar je odraz rastočega zavedanja o pomenu varnostne kulture ter zavedanja o koristi obravnav varnostnih zapletov in pre-poznanih tveganj za paciente in za zaposlene.

V obdobju januar – december 2019 smo skupno prejeli 4928 ob-vestil o varnostnih zapletih. Od teh smo 65 varnostnih zapletov opredelili kot opozorilni nevarni dogodek (OND), vključno s 25 sko-rajšnjimi opozorilnimi nevarnimi dogodki. Centralni register tveganj smo posodobili z 200 novimi prepoznanimi tveganji; skupno je s predhodno sporočenimi tveganji v CRT 815 že obvladanih in ne-obvladanih tveganj. Navedeni podatki se nanašajo na dogodke, ki so evidentirani v Sistemu sporočanja odklonov in tveganj. Podatki

o prepoznanih tveganjih, številu in obliki varnostnih zapletov ter ugotovitve obravnav varnostnih zapletov so pomembne informacije na podlagi katerih se zbirajo primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov. Posamezni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju, kjer se zgodijo. Pri obravnavah so opredeljeni preventivni in korektivni ukrepi za preprečevanje po-navljanja zapletov z roki izvedbe in odgovornimi nosilci. V skladu z organizacijskimi predpisi pričakujemo odzivno poročilo o izvedenih ukrepih in obdobna poročila o učinkovitosti izvedenih ukrepov. Pri-zadevamo si, da bi obravnavani varnostni zapleti služili kot učni primer preprečevanja varnostnih zapletov in tveganj tudi v drugih organizacijskih enotah, čemer je prvenstveno namenjena uvedba sistemskega obvladovanja varnostnih zapletov in tveganj.

Slika 2: Sporočeni odkloni po sklopih.

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800

Bolnišnične okužbe Drugo Incident, ostri predmeti, okužbe Nasilno dejanje Nevarni pojavi Nezgoda pri delu Padec pacienta Razjede zaradi pritiska Sum na kaznivo dejanje Zapleti v povezavi z zdravili Zapleti v zvezi s fizičnim okoljem Zapleti v zvezi s krvjo Zapleti v zvezi z zdravljenjem

2018 2019

31 Analiza rezultata za najpogosteje sporočene odklone:

ƒRazjede zaradi pritiska (RZP): na sliki je prikazano število vseh RZP, vključno s tistimi RZP, ki so pri pacientih ugotovljeni ob spre-jemu v UKC Ljubljana;

ƒPadci pacientov so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju v ta-beli, ki prikazuje kazalnike kakovosti in varnosti;

ƒSklop Drugo: večina sporočenih odklonov se nanaša na obvestilo o nezmožnosti ustrezne namestitve pacientov iz urgentnih am-bulant in dnevnih bolnišnic na klinične oddelke.

Slika 3: Sporočeni opozorilni nevarni dogodki po sklopih (OND).

2018 2019

0 5 10 15 20 25 30 35

Drugo Nasilno dejanje Nevarni pojavi Padec pacienta Zapleti v povezavi z zdravili Zapleti v zvezi s fizičnim okoljem Zapleti v zvezi s krvjo Zapleti v zvezi z zdravljenjem

Analiza rezultata o sporočenih opozorilnih nevarnih dogodkih:

Sporočene OND obravnavamo v skladu z našimi notranjimi pra-vili. O načinu obravnave se pooblaščenci za varnost dogovorijo z odgovornimi osebami (razširjeni varnostni pogovor, konferenca o izidih in zapletih zdravljenja – MM konferenca, vzročno posledična analiza). Namen obravnave je opredelitev ukrepov, ki prispevajo k izboljševanju varne in kakovostne zdravstvene obravnave, ki je v korist pacientom, zaposlenim in drugim.

Aktivno delujejo skupine za izboljševanje delovnih procesov: Pro-jektna skupina za varno ravnanje z zdravili, Delovna skupina za padce, Delovna skupina za preprečevanje razjed zaradi pritiska, Delovna skupina za pogrešane paciente, Projektna skupina za pri-pravo protokolov o oviranju pacientov v njihovo korist in druge.

V okviru zagotavljanja varne in kakovostne zdravstvene oskrbe de-luje Odbor za varnost v UKC Ljubljana, ki je odgovoren za izdelavo centralnega registra tveganj, oceno tveganj in izdelavo predlogov ključnih tveganj v UKC Ljubljana ter nadzor nad izvedbo preventiv-nih in korektivpreventiv-nih ukrepov ter varnostpreventiv-nih politik. Ocena tveganja je definirana z upoštevanjem obsega posledic in časovnih dejavnikov.

Cilji odbora so zagotoviti sistem upravljanja s tveganji, ki bi lahko ali vplivajo na paciente, zaposlene in druge.

Izdelali smo Strategijo obvladovanja tveganj v UKC Ljubljana, OP Obvladovanje tveganj in Poslovnik Odbora za varnost, vzpostavljen je Centralni register tveganj.

V letu 2019 so ocenjena tveganja na večini organizacijskih enot in na ravni UKC Ljubljana. Redno se dopolnjuje Register koruptivnih tveganj, ki smo ga dolžni posredovati KPK.

Aktivno koordiniramo delovanje Mediacijskega centra. Za media-cijski postopek smo prejeli 2 pobudi; od tega je bil en mediamedia-cijski postopek uspešno izpeljan. Številni nesporazumi med zaposlenim se rešujejo preko Sistema upravljanja z odkloni.

Nadaljuje se kontinuirano izobraževanje zaposlenih o izboljševa-nju varnostne kulture. Redno potekajo delavnice in izobraževanje o varnostni kulturi, izvajanju analiz odklonov, tveganjih, pacientovih pravicah, etičnih načelih in integriteti zaposlenih, o mediaciji ter o informacijskem sistemu sporočanja odklonov in tveganj.

Za zagotavljanje Sistema upravljanja z odkloni in tveganji so prip-ravljeni in posodobljeni 4 organizacijski predpisi, posodobitev Pra-vilnika o sistemu upravljanja z odkloni je v teku. Dokumenti, ki so navedeni v poročilu, so zaposlenim dostopni na intranetni strani UKC Ljubljana.

Nadgrajujemo v preteklih letih vzpostavljeno informacijsko podlago za sporočanje odklonov.

Pridobivanje dodatnih znanj o varnostni kulturi zagotavlja kakovo-stnejšo in varnejšo obravnavo pacientov, boljše medsebojne od-nose med zaposlenimi, manj varnostnih zapletov pa pomeni tudi bistveno cenejšo zdravstveno obravnavo. Paciente, obiskovalce in druge obveščamo o vzpostavljanju varnostne kulture v UKC Lju-bljana in možnostih sodelovanja z obdobnimi poročanji na sejah Sveta pacientov.

Pooblaščenci smo vključeni v nacionalni projekt Sporočanja var-nostnih odklonov in tveganj – SenSys, ki teče na Ministrstvu za zdravje s podporo EU strukturnih skladov in svetovalno državo – Dansko.

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

32

Tabela 3: Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih incidentov.

KAZALNIK Realizacija Cilj Realizacija

2018 2019 2019

Število vseh padcev hospitaliziranih pacientov na 1.000 oskrbnih dni 1,87 < 1,9 1,69

Razjede zaradi pritiska – pacienti, ki so pridobili RZP v bolnišnici na 100 pacientov 1,32 < 1,1 1,09 Število vseh hospitaliziranih pacientov, koloniziranih z MRSA na 1000 pacientov 5,96 * 5,37

Število pacientov, že koloniziranih z MRSA ob sprejemu na 1.000 pacientov 3,60 * 3,43

Število pacientov, ki so MRSA pridobili v ustanovi na 1.000 pacientov 0,82 <1,3 0,97

* na prevalenco nimamo vpliva

Padci pacientov so poleg razjed zaradi pritiska najbolj pogosto pri-javljeni neželeni dogodki oziroma varnostni zapleti v UKC Ljubljana.

Prijave padcev spremljamo od leta 2001. V zadnjih letih beležimo trend upada števila padcev, kar je lepo razvidno tudi iz kazalnika o številu padcev na 1000 oskrbnih dni. Znižujeta se nam tudi število padcev iz postelje (0,78/1000 BOD v letu 2019 in 0,82/1000 BOD v letu 2018) ter delež padcev pacientov s posledicami (21,3 % v letu 2019 in 24,9 % v letu 2018). Padci s postelje so padci pacientov, na katere je možno najbolj vplivati s sistemskimi ukrepi. Pri vseh padcih s posledicami so bili izvedeni varnostni pogovori z analizo vzrokov in sprejetimi korektivnimi ukrepi.

Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da so bili sprejeti korektivni ukrepi (protokol preprečevanja padcev, ocena ogroženosti pri vseh pacientih ob sprejemu, nakup novih postelj z možnostjo nastavitve višine, nastavitev postelje na najnižjo višino pred spanjem, kjer je to mogoče, itd.) učinkoviti. Hkrati se zavedamo, da je potrebno nad kazalnikom ves čas bedeti, da se ohrani negativen trend padcev pacientov.

Razjede zaradi pritiska so eden najbolj pogosto prijavljenih neže-lenih dogodkov v UKC Ljubljana in se spremljajo že vrsto let. Skozi leta opažamo, da ima čedalje več pacientov RZP že ob sprejemu, kar ima za posledico višje stroške obravnav kot tudi porabo pripo-močkov (npr. razbremenilnih blazin), ki bi jih lahko uporabljali za prevencijo nastanka novih RZP – na število le-teh nimamo vpliva.

Posebej pa se spremljajo tudi RZP, ki nastanejo med hospitalizacijo.

V letu 2018 je bil rezultat nekoliko slabši (cilj ni bil dosežen), zaradi česar je bila imenovana delovna skupina, ki je preučila vzroke in na podlagi le-teh predlagala določene ukrepe. Glede na to, da se je rezultat v letu 2019 izboljšal (1,09 na 100 obravnavanih paci-entov; v 2018 je bil rezultat 1,32 na 100 pacientov) in smo dosegli zastavljeni cilj, ocenjujemo, da so bili ukrepi učinkoviti in se bodo izvajali tudi dalje.

Prenose kolonizacije z MRSA v bolnišničnem okolju v UKC Ljubljana spremljamo že več let in v preteklih treh letih je opazen trend izboljševanja, torej manj prenosov kolonizacij v teku hospi-talizacije. V letu 2019 smo dosegli nekoliko slabši rezultat in smo imeli evidentiranih nekoliko več prenosov kolonizacij med hospi-taliziranimi pacienti (v 2019: 0,97/1000 BOD; v 2018: 0,82/1000 BOD). Rezultat je sicer še vedno pod ciljno vrednostjo, vendar smo kljub temu začrtani cilj nekoliko korigirali (znižali), v letu 2020 pa je predvideno bolj podrobno spremljanje kazalnika in sprotno

določanje morebitnih korektivnih ukrepov. Ocenjujemo tudi, da so sprejeti preventivni ukrepi (dosledno upoštevanje predpisov s pod-ročja preprečevanja in obvladovanja okužb ter dorečeni protokoli v primeru obravnave koloniziranega pacienta) ustrezni, bomo pa povečali nadzor nad izvajanjem le-teh.

Cilj 3: Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev

In document 2019 LETNO POROČILO (Strani 30-33)