8.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
9.1.3 KOMUNIKACIJA NA DALJAVO
24. vprašanje: Katero obliko dela ste najpogosteje uporabljali pri poučevanju matematike na daljavo?
Pri tem vprašanju nas je zanimalo, katero učno obliko dela učitelji pri poučevanju matematike na daljavo najpogosteje uporabljajo. Prav tako nas je zanimalo, ali se med učitelji 1. in 5.
razredov pojavljajo statistično pomembne razlike v najpogosteje uporabljenih učnih oblikah pri poučevanju matematike na daljavo. Razliko smo ugotavljali s Kullbackovim Likelihood preizkusom. Učitelji so lahko izbirali med štirimi možnimi učnimi oblikami, in sicer med frontalno učno obliko, individualno učno obliko, delom v paru ali skupinsko učno obliko.
Razporeditev odgovorov za oceno količine predelane učne vsebine in pojavnost razlik med učitelji obeh razredov sta prikazani v tabeli 12.
Tabela 12: Sestavljena frekvenčna in strukturna tabela uporabljenih oblik dela pri poučevanju matematike na daljavo
f – frekvenca, f % – veljavni odstotek, 2Î – vrednost Kullbackovega Likelihood preizkusa, g – stopnje prostosti, α – stopnja tveganja
Učne oblike dela Kullbackov 2Î
preizkus Frontalno Individualno Delo v paru Skupinsko Skupaj 2Î g α
Razred 1. razred
87
Iz tabele 12 je razvidno, da so učitelji, vključeni v raziskavo, pri poučevanju matematike na daljavo najpogosteje uporabljali individualno (50,0 %) in frontalno učno obliko (43,2 %).
Uporaba učnih oblik učiteljev 1. in učiteljev 5. razredov se razlikuje, kar je pokazal tudi Kullbackov 2Î preizkus.
Vrednost Kullbackovega 2Ȋpreizkusa hipoteze neodvisnosti je statistično pomembna (2Ȋ= 8,089, g = 3, α = 0,044). S tveganjem 4,4 % trdimo, da se v osnovni množici med učitelji 1. in 5. razredov pojavljajo razlike glede tega, katero obliko dela so pri poučevanju matematike na daljavo najpogosteje uporabljali. Tudi v osnovni množici bi več učiteljev 5. razredov (55,0 %) kot učiteljev 1. razredov (31,7 %) pogosteje uporabljalo frontalno obliko, več učiteljev 1.
razreda (58,6 %) kot učiteljev 5. razreda (41,0 %) pa individualno. Učitelji 1. razredov (10,3
%) bi pogosteje uporabljali delo v paru ali skupinsko delo kot učitelji 5. razredov (7,7 %).
25. vprašanje: V kolikšnem deležu je bila komunikacija z učenci sinhrona (sočasna, npr.
videokonferenca)?
26. vprašanje: V kolikšnem deležu je bila komunikacija s starši sinhrona (sočasna, npr.
videokonferenca)?
Pri teh dveh vprašanjih so učitelji na drsniku z ročico nastavili odgovor. Možnost izbire se je premikala za 5 % med vrednostma med 0 % in 100 %. Na grafu 23 so predstavljeni rezultati deležev sinhrone komunikacije z učenci, na grafu 24 pa rezultati deležev sinhrone komunikacije s starši. Rezultate smo združili v 5 skupin, in sicer 0–20, 20–40, 41–60, 61–80 in 81–100.
Rezultati v tabeli 13 pa so prikazani na podlagi vseh označenih odgovorov.
Tabela 13: Prikaz srednjih vrednosti in mer razpršenosti pri oceni deleža sinhrone komunikacije
Sinhrona komunikacija M Mo N σ min. max.
Z učenci 48,4 50,0 118 32,74 0,0 100,0
S starši 38,3 50,0 118 32,93 0,0 100,0
M – aritmetična sredina, Mo – modus, N – število odgovorov, σ – standardni odklon, min. – najnižja vrednost, max. – najvišja vrednost
Graf 23: Strukturni krog deleža sinhrone
komunikacije z učenci Graf 24: Strukturni krog deleža sinhrone komunikacije s starši
88
Iz tabele 13 je razvidno, da so učitelji pogosteje sinhrono komunicirali z učenci (M = 48,4) kot s starši (M = 38,3). Tako pri učencih kot tudi pri starših pa so učitelji najpogosteje ocenili, da je sinhrona komunikacija predstavljala približno 50 % celotne komunikacije.
27. vprašanje: Kako je potekala komunikacija z učenci pri izobraževanju na daljavo?
Možnih je več odgovorov.
28. vprašanje: Kako je potekala komunikacija s starši pri izobraževanju na daljavo?
Možnih je več odgovorov.
Pri teh dveh vprašanjih nas je zanimalo, kako je potekala komunikacija z učenci oziroma s starši pri izobraževanju na daljavo. Učitelji so pri vprašanjih lahko izbrali več ponujenih odgovorov, in sicer e-pošto, telefon (klic ali SMS-sporočilo), šolski portal (eAsistent/Lo.polis), forum na spletni učilnici, spletno klepetalnico (Facebook/Viber), videokonferenco (Zoom/
MicrosoftTeams) in drugo. Rezultati komunikacije z učenci so prikazani na grafu 25, komunikacije s starši pa na grafu 26.
Graf 25: Stolpčni prikaz načina komunikacije z učenci pri izobraževanju na daljavo
Učitelji so z učenci najpogosteje komunicirali po e-pošti (72,0 %) in po videokonferenčnih klicih (69,5 %). Pogosto so kot komunikacijsko sredstvo uporabljali tudi telefon (52,5 %), manj pogosto so komunicirali po šolskem portalu (eAsistentu/Lo.polisu) (27,1 %) in spletnih klepetalnicah (22,0 %), najmanj pogosto pa so za komuniciranje uporabili spletne učilnice (16,1
%). En učitelj je z učenci komuniciral po navadni pošti, dva pa izključno preko staršev.
72,0 % 69,5 %
89
Graf 26: Stolpčni prikaz načina komunikacije s starši pri izobraževanju na daljavo
Učitelji so s starši najpogosteje komunicirali po e-pošti (90,7 %). Pogosto so kot komunikacijsko sredstvo uporabljali tudi telefon (66,9 %). Manj pogosto so komunicirali po videokonferenčnih klicih (34,7 %) in šolskem portalu (eAsistentu/Lo.polisu) (30,5 %). Najmanj pogosto pa so za komuniciranje uporabili spletne klepetalnice (10,2 %) in spletne učilnice (6,8
%). En učitelj je komuniciral s starši po šolski spletni strani.
29. vprašanje: Ocenite kakovost komunikacije, ki ste jo imeli pri izobraževanju na daljavo.
Pri tem vprašanju so učitelji, vključeni v raziskavo, na lestvici stališč ocenili kakovost komunikacije, ki os jo imeli pri izobraževanju na daljavo. Učitelji so kakovost komunikacije ocenjevali na petstopenjski lestvici, pri čemer je 1 pomenilo popolnoma nekakovostna, 2 nekakovostna, 3 delno kakovostna, 4 kakovostna in 5 pa popolnoma kakovostna. Razporeditev odgovorov za oceno kakovosti komunikacije pri izobraževanju na daljavo je predstavljena v tabeli 14.
Tabela 14: Sestavljena frekvenčna in strukturna tabela ocene kakovosti komunikacije z učenci in s starši pri izobraževanju na daljavo
f – frekvenca, f % – odstotek primerov
Iz tabele 14 smo interpretirali odstopajoče vrednosti. Razvidno je, da večina učiteljev ocenjuje komunikacijo s starši (55,1 %) in komunikacijo z učenci (50,8 %) kot kakovostno.
90,7 %
90
Zanimalo nas je, ali se je kakovost komunikacije, ki so jo imeli učitelji pri izobraževanju na daljavo z učenci in starši, razlikovala. To smo ugotovili z Wilcoxonovim preizkusom.
Primerjava med kakovostjo komunikacije z učenci in s starši je v tabeli 15.
Tabela 15: Wilcoxonov preizkusocene kakovosti komunikacije pri izobraževanju na daljavo Wilcoxonov preizkus
Komunikacija M N σ Z α
S starši 3,85 118 0,76
1,491 0,139
Z učenci 3,75 118 0,86
M – aritmetična sredina, N – število odgovorov, σ – standardni odklon, Z – vrednost Wilcoxonovega preizkusa, g – stopnje prostosti, α – stopnja tveganja
Vrednost Wilcoxonovega preizkusa statistično pomembna (T = 1,491, g = 117, α = 0,139). V vzorcu se med oceno kakovosti komunikacije s starši in z učenci ne pojavljajo statistično pomembne razlike. To pomeni, da podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec lahko ugotovimo, da so učitelji kot kakovostnejšo ocenili komunikacijo s starši (M = 3,84) kot z učenci (M = 3,75).
30. vprašanje: Ocenite, kako ste/so po Vašem mnenju vzdrževali socialne stike, ko je pouk potekal na daljavo.
Pri tem vprašanju so učitelji, vključeni v raziskavo, ocenili vzdrževanje socialnih stikov med udeleženci v VI-procesu, ko je pouk potekal na daljavo. Učitelji so to ocenjevali na petstopenjski lestvici, pri čemer je 1 pomenilo zelo slabo, 2 slabo, 3 srednje dobro, 4 dobro in 5 pa zelo dobro. Zanimalo nas je, ali se pojavljajo razlike med učiteljevimi ocenami vzdrževanja socialnih stikov med učitelji in učenci, učenci med seboj in učitelji med seboj, ko je pouk potekal na daljavo. To smo ugotovili z Wilcoxonovim preizkusom. Primerjava med ocenami vzdrževanja socialnih stikov je predstavljena v tabeli 16.
Tabela 16: Wilcoxonov preizkus ocene vzdrževanja socialnih stikov pri pouku na daljavo Wilcoxonov preizkus
M – aritmetična sredina, N – število odgovorov, σ – standardni odklon, Z – vrednost Wilcoxonovega preizkusa, g – stopnje prostosti, α – stopnja tveganja
91
Vrednost Wilcoxonovega preizkusa 1 je statistično pomembna (Z1 = -6,432, α1 = 0,00). Med učitelji in učenci ter učenci med seboj se pojavljajo statistično pomembne razlike. S tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učitelji bolje ocenili vzdrževanje socialnih stikov pri pouku na daljavo med učitelji in učenci (M = 3,56) kot med učenci med seboj (M = 2,86).
Vrednost Wilcoxonovega preizkusa 2 je statistično pomembna (Z2 = -3,105, α2 = 0,02). Med učitelji in učenci ter učitelji med seboj se pojavljajo statistično pomembne razlike. S tveganjem, 0,2 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učitelji bolje ocenili vzdrževanje socialnih stikov pri pouku na daljavo med učitelji med seboj (M = 3,85) kot med učitelji in učenci (M = 3,56).
Vrednost Wilcoxonovega preizkusa 3 je statistično pomembna (Z3 = -7,035, α3 = 0,00). Med učenci med seboj in učitelji med seboj se pojavljajo statistično pomembne razlike. S tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici učitelji bolje ocenili vzdrževanje socialnih stikov pri pouku na daljavo med učitelji med seboj (M = 3,85) kot med učenci med seboj (M = 2,86).
31. vprašanje: Kako ste vzdrževali pozitivno razredno klimo med izobraževanjem na daljavo? Možnih je več odgovorov.
Pri tem vprašanju nas je zanimalo, kako so učitelji, vključeni v raziskavo, vzdrževali pozitivno razredno klimo med izobraževanjem na daljavo. Učitelji so pri vprašanju lahko izbrali več ponujenih odgovorov, in sicer redno sem uporabljal delo v skupinah/parih, igrali smo se socialne igre, igrali smo se razvedrilne igre, pogovarjali smo se o občutkih pri delu na daljavo, praznovali smo rojstne dneve učencev, poslušali smo bralne značke učencev, pozitivne razredne klime nisem vzdrževal in drugo. Rezultati so prikazani na grafu 27.
Graf 27: Stolpčni prikaz načina vzdrževanja razredne klime pri izobraževanju na daljavo
74,6 %
Pogovor o občutkih Poslušanje bralne značke Razvedrilne igre Praznovanje rojstnih dni Socialne igre Pozitivne razredne klime nisem vzdrževal Drugo Delo v skupinah/parih
Delež odgovorov
Način vzdrževanja razredne klime
92
Učitelji so najpogosteje vzdrževali pozitivno razredno klimo na daljavo s pogovorom o občutkih z učenci (74,6 %). Pogosto so jo vzdrževali s poslušanjem bralne značke (28,0 %), igranjem razvedrilnih iger (27,1 %), praznovanjem rojstnih dni (22,0 %) in igranjem socialnih iger (22,0 %). Najmanj jih je v ta namen uporabljalo delo v skupinah (7,6 %). 11,9 % učiteljev vzdrževanju razredne klime ni posvetilo dodatne pozornosti. Učitelji, ki so dodali svoj odgovor, so zapisali, da so razredno klimo vzdrževali tudi tako, da so učencem omogočili prost pogovor po koncu videokonferenčnega srečanja. Izvajali so tudi tedenske pozdrave s starši in učenci ter skupinske aktivnosti. Skupaj so prebirali pravljice, prisluhnili spodbudnim dnevnim mislim, si ogledali kolaž iz njihovih izdelkov ali pa si ogledali njihove fotografije in videoposnetke.
Nekateri učitelji so izvajale tudi telefonske pogovore.
ODGOVOR NA RAZISKOVALNO VPRAŠANJE (RV3): Kako učitelji ocenjujejo komunikacijo s starši in učenci na daljavo?
Na podlagi pridobljenih odgovorov v tretjem sklopu (vprašanja 24–31) in pripadajočih tabel (tabele 12–16) in grafov (grafi 23–27) smo utemeljevali tretje zastavljeno raziskovalno vprašanje, povezano s komunikacijo na daljavo. Rezultati so pokazali, da so učitelji pri delu na daljavo uporabljali različne oblike dela, predvsem frontalno (43,2 %) in individualno (50,0 %) obliko dela, pri čemer je bila frontalna oblika bolj zastopana v 5. razredu, kot prvem. Ker je komunikacija potekala na daljavo, nas je zanimalo, v kolikšnem deležu je potekala sinhrono.
Učitelji so ocenili, da je komunikacija z učenci (M = 48,4) v večji meri potekala sinhrono kot komunikacija s starši (M = 38,3). To, da je aritmetična sredina pri oceni deleža sinhrone komunikacije z učenci skoraj 50 %, se kaže v tudi v tem, da so učitelji za komunikacijo z učenci na daljavo pogosto uporabljali e-pošto (72,0 %), ki je način asinhrone komunikacije, in videokonferenco (69,5 %), ki je način sinhrone komunikacije. To, da je aritmetična sredina pri oceni deleža sinhrone komunikacije s starši manjša kot z učenci, pa se kaže v tem, da je komunikacija med učitelji in starši najpogosteje potekala na asinhron način, torej po e-pošti (90,7 %). Ne glede na to, da je komunikacija učiteljev z učenci in s starši potekala na različen način, so učitelji kakovost obeh ocenili precej podobno (Mučenci: 3,85, Mučitelji: 3,75), torej najpogosteje kot kakovostni. Ker se je večina učiteljev in učencev prvič srečala z izobraževanjem na daljavo, je bilo pomembno vzdrževanje socialnih stikov. Učitelji so ocenili, da so socialne stike med izobraževanjem na daljavo najkakovostnejše vzdrževali učitelji med seboj (M = 3,85), nato učitelji in učenci (M = 3,56), nazadnje pa učenci med seboj (M = 2,86).
Z učenci so najpogosteje pozitivno razredno klimo vzdrževali tako, da so v pouk vključili pogovor o občutkih (74,6 %), kar se nam zdi zelo pomembno, ker je nepričakovana pandemija na učence vplivala raznoliko.
Odgovor na raziskovalno vprašanje 3: Učitelji komunikacijo z učenci in s starši ocenjujejo kot kakovostno. Kot najkvalitetnejše vzdrževanje socialnih stikov pa ocenjujejo med učitelji, nato med učitelji in učenci, na zadnje pa med učenci.
93