Učiteljem je največ težav pri poučevanju matematike na daljavo povzročalo poučevanje konkretnih matematičnih vsebin (53,4 %) in spremljanje dela učencev. Srednje pogosto je učiteljem težave povzročalo iskanje in izdelovanje (e-)učnih gradiv (39,0 %), uporaba računalniških orodij (30,5 %), ocenjevanje dela učencev (26,3 %), motiviranje učencev za delo (22,9 %) in vzpostavljanje komunikacije z učenci (10,2 %). Najmanj težav pa je učiteljem povzročala uporaba komunikacijskih orodij (10,2 %), vzdrževanje pozitivne razredne klime (10,2 %) in vzpostavljanje komunikacije s starši (2,5 %).
Napišite, če bi radi še kaj dodali oz. izpostavili na tematiko o poučevanju (matematike) na daljavo.
To vprašanje ni bilo obvezno. Nanj je odgovorilo 18,6 % učiteljev. Najpogosteje se je odgovor nanašal na to, da je poučevanje nove snovi pri matematiki v 1. razredu zelo zahtevno, nesmiselno in neprimerno, ker temelji na konkretnih izkušnjah, ki pa jih učitelj ne more zagotoviti do te mere, kot to lahko stori v razredu. Učitelji so mnenja, da tako kot oni, tudi učenci nimajo doma ustreznih materialov, didaktičnih pripomočkov in orodij, ki so potrebna za učenje. Prav tako pa poleg tega učenci potrebujejo učiteljevo razlago, demonstracijo, usmeritve, spodbude in pomoč, ki pa je pri delu na daljavo zelo okrnjena. Učitelji so pogosto napisali, da so bili skoraj cel dan na računalniku in se pripravljali na pouk. Nekateri so omenili, da je lažje ločiti prednostne cilje predmeta in vsebine, ki so izbirne. Veliko učiteljev si želi osebnega stika z učenci in ne želi izobraževanja na daljavo nikoli več izkusiti. Ena učiteljica je poudarila, da je bila za delo na daljavo marca 2020 popolnoma neusposobljena. S pomočjo samoizobraževanja in iskanje novih načinov komunikacije (spletna učilnica, video konference) je ob drugem zaprtju šol kakovostnejše delovala. Učitelji so opazili, da je največ težav
100
povzročala obravnava nove učne snovi. Za učence, ki jim snov ne predstavlja težav, je bila tovrstna oblika dela zanje odlična, ker so lahko v kratkem času naredili veliko. Učenci, ki pa so potrebovali dodatno razlago, pa so bili prikrajšani takojšnjih in kakovostnih povratnih informacij.
9.2 DRUGI DEL: PRIROČNIK ZA UČITELJE
V drugem delu raziskave smo izdelali priročnik za učitelje od 1. do 5. razreda osnovne šole z naslovom Poučevanje matematike na daljavo. S pomočjo vprašanj v zaključnem delu anketnega vprašalnika smo izvedeli, kaj je učiteljem pri poučevanju na daljavo povzročalo največ težav.
Na podlagi pridobljenih rezultatov smo določili tri večje tematske sklope, ki smo jih vključili v priročniku. To so izdelava in uporaba e-učnih gradiv, spremljanje dela učencev in poučevanje konkretnih vsebin pri matematiki. Predstavili smo, kaj ponujajo različna spletišča in izdelovalci računalniških programov in izpostavili nekaj možnosti za izdelovanje različnih e-učnih gradiv in spremljanje dela učencev pri izobraževanju na daljavo. S pomočjo vprašanja 4.1, pa smo izvedeli, kateri učni vsebini sta učiteljem 1. in učiteljem 5. razreda povzročili največ težav. V 1. razredu je to seštevanje in odštevanje v množici naravnih števil do 20, v 5. pa množenje in deljenje do milijona. Za ti dve vsebini smo napisali učni pripravi, ki sta učiteljem lahko v pomoč pri oblikovanju kakovostne učne ure za poučevanje matematike na daljavo.
Priročnik smo izdelali na spletni strani Canva, kjer smo pridobili tudi prosto dostopne slike. Za boljšo nazornost pa smo dodali tudi posnetke zaslona posameznik spletnih strani oziroma računalniških programov.
101
4
4 Priročnik posredovan učiteljem je bil v obliki PDF -dokumenta. S klikom na to ikono se je učiteljem odprla predstavljena spletna stran oziroma računalniški program.
4
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
9.3 TRETJI DEL: OCENJEVALNA LESTVICA O PRIROČNIKU
Spodaj so navedene trditve, ki se nanašajo na priročnik Poučevanje matematike na daljavo za učitelje od 1. do 5. razreda. Označite svoje strinjanje na štiristopenjski lestvici, pri čemer 1 pomeni sploh se ne strinjam, 4 pa popolnoma se strinjam.
Zanimalo nas, kako učitelji, vključeni v tretji del raziskave (10 učiteljev), ocenjujejo izdelani priročnik za poučevanje matematike na daljavo od 1. do 5. razreda. Učitelji so svoje strinjanje z navedenimi trditvami, ki so se nanašale na priročnik, ocenjevali na štiristopenjski ocenjevalni lestvici, pri čemer je 1 pomenilo sploh se ne strinjam, 2 ne strinjam se, 3 strinjam se, 4 pa popolnoma se strinjam. Na osnovi ocen učiteljev smo za vsako trditev izračunali odstotek izbranih odgovorov, aritmetično sredino in standardni odklon. Rezultati so prikazani v tabeli 19.
128
Tabela 19: Učiteljeva ocena priročnika za poučevanje matematike na daljavo
Trditve
Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Strinjam se Popolnoma se strinjam
M σ so v pomoč pri izdelavi e-učnih gradiv. f % – odstotek primerov, M – aritmetična sredina, σ – standardni odklon
V tabeli 19 lahko vidimo, da se zdi izdelani priročnik učiteljem zelo uporaben (M = 3,90, σ = 0,32), kakovostno izdelan (M = 3,90, σ = 0,32) in vsebuje nazorno predstavljene vsebine (M = 3,90, σ = 0,32). Prav tako vsebuje velik nabor programov in spletnih strani, ki so v pomoč pri izdelavi e-učnih gradiv (M = 3,90, σ = 0,32) in jih učitelji prej niso poznali (M = 3,90, σ = 0,32).
Učiteljem se zdi, da je priročnik v pomoč pri izvajanju matematike na daljavo (M = 3,80, σ =
129
0,42), je pregleden (M = 3,80, σ = 0,42), vsebuje ustrezno besedilo (M = 3,80, σ = 0,42), slike (M = 3,80, σ = 0,42) in razumljive opise spletnih strani oziroma programov (M = 3,80, σ = 0,42). Učitelji menijo, da so v priročniku pridobili ideje, kako spremljati delo učencev pri pouku na daljavo (M = 3,80, σ = 0,42) in kako izpeljati učno uro matematike v 1./5. razredu pri izbrani učni vsebini (M = 3,80, σ = 0,42). Učitelji so se najmanj strinjali s trditvijo, da je priročnik v pomoč pri izvajanju pouka na daljavo v splošnem pomenu, a so še vedno v večini odločili za odgovora strinjam se in popolnoma se strinjam (M = 3,60, σ = 0,52). Iz tega lahko sklepamo, da se učiteljem zdi priročnik na splošno manj uporaben kot pa za področje matematike. V njem verjetno ne zaznajo tako velike uporabnosti pri prenosu na druge učne predmete, kot jo zaznajo v povezavi s poučevanjem matematike na daljavo.
ODGOVOR NA RAZISKOVALNO VPRAŠANJE (RV5): Kako učitelji ocenjujejo uporabnost izdelanega priročnika za poučevanje matematike od 1. do 5. razreda na daljavo?
Na podlagi pridobljenih rezultatov v tretjem delu raziskovanja (ocenjevalna lestvica o priročniku) in pripadajoče tabele (tabela 19) smo utemeljevali peto zastavljeno raziskovalno vprašanje, povezano z uporabnostjo izdelanega priročnika za poučevanje matematike od 1. do 5. razreda na daljavo. Rezultati so pokazali, da učitelji priročnik ocenjujejo kot kakovostno izdelan in zelo uporaben, ker so se z vsemi navedenimi trditvami strinjali ali popolnoma strinjali. Sklepamo lahko, da so vsi vidiki priročnika, in sicer didaktični, tehnični in estetski, kakovostni. Učitelji so vse vsebinske dele priročnika, torej e-učna gradiva, spremljanje dela učencev in izvedbo učne ure matematike, ocenili kot odlične.
Odgovor na raziskovalno vprašanje 5: Učitelji se popolnoma strinjajo, da je izdelan priročnik za poučevanje matematike od 1. do 5. razreda na daljavo uporaben.
130 10 SKLEP
Poleg sprememb v VI-procesu, ki potekajo zaradi težnje po izboljšavah in stremljenju k vse večji samostojnosti učencev, na spremembe vpliva tudi okolica. V zadnjih letih je bilo največ sprememb na področju vpeljave IKT-ja v izobraževanje zaradi neprestano spreminjajoče se družbe in hitrega napredka v digitalnem svetu. Poleg načrtih sprememb pa na VI-proces pa vplivajo tudi nenačrtne.
Ena izmed teh se je zgodila marca 2020, ko je svet zajela pandemija novega koronavirusa COVID-19. Slovenske šole so se iz učilnic prestavile v virtualne učilnice, in sicer iz izobraževanja v živo na izobraževanje na daljavo. Večina učiteljev se je s tem načinom izobraževanja srečala prvič, pri čemer se je bilo treba vprašati, ali se slovenski učitelji počutijo dovolj usposobljene, da kakovostno vodijo izobraževanje na daljavo.
Eden izmed temeljnih učnih predmetov, ki se pomembno povezuje tudi z drugimi učnimi predmeti, ker razvija osnovne miselne procese, je matematika. V prvih razredih se ob upoštevanju učenčeve razvojne stopnje pri poučevanju in učenju uporabljajo konkretni učni materiali (Učni načrt, 2011), ki jih v učilnici priskrbi učitelj. V višjih razredih pa je mišljenje učencev že na abstraktni ravni, pri čemer lahko razlaga učitelja postane kompleksna, učenci pa potrebujejo kakovostno spremljanje njihovega dela. S prehodom na izobraževanje na daljavo je zagotavljanje teh temeljnih pristopov okrnjeno, zato je treba razmisliti, kako ta manko odpraviti.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili osnovne značilnosti poučevanja in učenja matematike. Opredelili smo IKT in digitalne kompetence ter jih navezali na izobraževanje na daljavo, predvsem na kaj je treba biti pozoren pri načrtovanju VI-procesa in izdelavi e-učni gradiv. Na podlagi značilnosti te vrste izobraževanja smo predstavili tudi vloge učencev in učiteljev, ki jih pri tem prevzamejo. Kot pomemben del izobraževanja na daljavo, smo se dotaknili tudi komunikacije in preverjanja oziroma ocenjevanja znanja učencev. Na podlagi teoretičnega dela smo oblikovali anketni vprašalnik, priročnik in ocenjevalno lestvico, ki se nanašajo na usposobljenost učiteljev 1. in 5. razredov za poučevanje matematike na daljavo.
Namen našega magistrskega dela je bil pridobiti podrobnejši vpogled v to, kakšna je usposobljenost učiteljev za poučevanje matematike na daljavo in na podlagi ugotovitev izdelati priročnik, ki jim bo služil pri izboljšavi njihove usposobljenosti.
V prvem delu raziskave smo raziskovali usposobljenost učiteljev za poučevanje matematike na daljavo. Raziskava je pokazala, da učitelji 1. in 5. razredov svojo usposobljenost za poučevanje matematike na daljavo danes ocenjujejo bolje kot svojo usposobljenost marca 2020, ko so se prvič srečali s poučevanjem na daljavo. Ne glede na njihovo usposobljenost pa so poučevanje izpeljali kakovostno. Sklepamo lahko, da so učitelji pri poučevanju na daljavo upoštevali različna načela, kot so upoštevanje razvojne stopnje učencev, postopna obravnava učne vsebine, sistematičnost, nazornost, spodbujanje zavestne aktivnosti učencev, ekonomičnost in racionalnost, sodobnost, individualizacija, povezovanje teorije in prakse, vedrost in vzgojnost ter trajno znanje, spretnosti in navade, ki so pomembni pri procesu učenja (Kubale. 2010). S tem so dosegli kakovostno poučevanje in posledično tudi učenje učencev. Učitelji 1. in 5.
razredov so ocenili, da je večino predmetov lažje poučevati na daljavo kot matematiko.
131
Sklepamo, da je tako, ker je matematika eden izmed temeljnih učnih predmetov, v prvih razredih pa zahteva delo s konkretnimi materiali (Učni načrt, 2011). To je vidno tudi v tem, da so pri matematiki predelali manj učne vsebine, kot bi jo sicer predelali v razredu. Na manjšo količino predelane učne vsebine pri izobraževanju na daljavo lahko vpliva tudi prevelika fleksibilnost in premajhen nadzor učitelja nad učenčevim delom (Gerlič, 2000). Učitelji so sledili le minimalnim standardom, niso želeli preobremeniti učencev ali prelagati dela na starše, ker njihovi otroci niso bili zmožni samostojnega učenja. Med vsemi poučevanimi vsebinami v 1. razredu jim je največ težav povzročalo poučevanje seštevanja in odštevanja do 20, najmanj pa vsebina naravna števila do 20 in število 0. Na podlagi didaktičnih priporočil iz Učnega načrta (2011) sklepamo, da se je učiteljem največ težav povzročalo poučevanje seštevanja in odštevanja do 20 zato, ker je pred abstraktnim razumevanjem računskih operacij nujno potrebna uporaba konkretnih predmetov, ki jih učenci štejejo oziroma preštevajo. Sprva je treba računanje prikazati z didaktičnimi ponazorili, šele nato z govorilnim jezikom, slikami in simbolnim zapisom. Tudi pri učni vsebini naravna števila do 20 in število 0 je potrebna uporaba konkretnih materialov. Za razliko seštevanja in odštevanja, pri katerih je potrebna sistematična obravnava, pri spoznavanju števil in njihovem zapisu lahko uporabimo vsakdanje materiale, ki jih imajo učenci doma. V 5. razredu pa je bila učiteljem najtežavnejše poučevati množenje in deljenje do milijona, najenostavnejše pa simetrijo. Sklepamo, da je tako, ker računske operacije potrebujejo kompleksnejšo in podrobnejšo razlago. Iz Učnega načrta (2011) pa je razvidno, da pri učni vsebini simetrija učenci svoje znanje o njej utrdijo in nadgradijo, pri čemer je poudarek na simetriji na papirju. V raziskavi smo ugotovili, da učitelji v 1. razredu pogosto uporabljajo didaktična sredstva pri razlagi, kar razlago naredi, kot pravi Kubale (2010), nazornejšo in primerno razvojni stopnji učencev. S tem učenci dobijo konkretne izkušnje, ki jim pomagajo pri jasnem zaznavanju sveta okoli sebe in jih kasneje vežejo na abstraktno raven. V 5. razredu pisni način računanja spremlja postopna razlaga, ki učence vodi od lažjega k težjemu. Kljub omejitvam, do katerih pride pri izobraževanju na daljavo, na primer prostorska ločenost (Zakrajšek, 2016), so učitelji pri matematiki pogosto uporabljali didaktična sredstva in njihovo uporabo spodbujali pri učencih. To so bila predvsem enostavna didaktična sredstva, ki jih učenci lahko najdejo doma, in sicer konkretni materiali, ravnila, številski trak ... Sklepamo, da njihova uporaba ni bila tako kakovostna, kot bi bila v razredu, ker je bilo spremljanje dela oteženo. Učitelji so zato vedno, ko so učenci potrebovali, nudili pomoč tudi po zaključku uradnih ur pouka. Ker se je večina učiteljev s tem načinom poučevanja srečala prvič in ker ni bilo natančnih smernic, kako pouk izvajati, so se tega lotili na različne načine. Večina jih je delo organizirala tako, kot jim je priporočilo ali naročilo vodstvo šole. S pomočjo raziskave smo ugotovili tudi to, da se učiteljem zdi znanje uporabe IKT-ja pri izobraževanju na daljavo zelo pomembno, sebe pa danes vidijo kot usposobljene za njegovo uporabo. Ne glede na to, kje so učitelji pridobili znanje za uporabo IKT-ja, lahko sklepamo, da so usposobljeni za njegovo uporabo. Učitelji so usposobljeni, ker so lahko s samoizobraževanjem pridobili znanja, ker na spletu obstaja veliko prostodostopnih spletnih strani, aplikacij ali orodij, ki so enostavna za uporabo in s pomočjo katerih je enostavno izdelati kakovostna e-učna gradiva (Ko in Rossen, 2010). Da se je usposobljenost v primerjavi z usposobljenostjo marca 2020 izboljšala, pripomore tudi množično udeleževanje izobraževanj na tematiko izobraževanja na daljavo in uporabo IKT-ja ter samoizobraževanja doma. Učitelji so pri poučevanju uporabljali e-učna gradiva, ki so jih v večini pridobili na spletu ali pa so jih izdelali sami. Slednje jim je vzelo več
132
časa, kot če bi pripravili učna gradiva za izvedbo pouka v učilnici. Najpogosteje so pri poučevanju uporabljali e-učna gradiva v obliki besedilnih dokumentov in videoposnetkov, interaktivna gradiva in elektronske prosojnice. Za ponavljanje in utrjevanje pa kar navadne (delovne) zvezke in interaktivna gradiva. Tako kot pri različni organizaciji dela so učitelji različni pogosto in na različne načine predajali učna gradiva z navodili za delo učencem.
Najpogosteje so jim jih predali vsak dan, nekateri pa enkrat na teden. V raziskavi smo raziskovali tudi komunikacijo na daljavo. Učitelji so najpogosteje uporabljali individualno in frontalno učno obliko. Individualna učna oblika je primerna predvsem za samostojno delo (Kubale, 2010), ki pa je za izobraževanje na daljavo izrednega pomena, ker se učenci v veliki meri učijo sami, saj učitelj ni ves čas v neposrednem stiku z njimi (Zakrajšek, 2016). Frontalna učna oblika pa je pri matematiki primerna pri obravnavanju nove učne vsebine (Kubale, 2010), ki so jo učenci obravnavali pri delu na daljavo. Učitelji so z učenci večinoma komunicirali po e-pošti in videokonferenčnih klicih. Prva poteka s pomočjo asinhrone komunikacije, druga pa sinhrone. Zato ni presenetljivo, da razlika med pogostostjo uporabe ene in druge oblike komunikacije ni velika. Pri sinhroni komunikaciji učenci učitelja lahko vidijo in slišijo (Swenson in Taylor, 2012), pri čemer pa komunikacija poteka bolj spontano (Ko in Rossen, 2010). Nekoliko pogosteje pa učitelji uporabljali asinhrono komunikacijo, ki omogoča komunikacijo v časovnem zamiku (Krašna, 2015). Sklepamo, da bi velika mera sinhrone komunikacije za učence 1. in 5. razredov bila prenaporna. Ne glede na to, na kakšen način je komunikacija potekala, je potekala kakovostno. To so učitelji dosegli s kakovostnim vzdrževanjem stikov med njimi, drugimi sodelavci in učenci ter na različne načine (pogovor o občutkih, poslušanje bralne značke, igranje razvedrilnih iger ...) skrbeli za pozitivno razredno klimo. Le-ta pomembno vpliva na socializacijo, ki je pri delu na daljavo okrnjena, zato je toliko bolj pomembno, da učitelj poskrbi, da so je učenci deležni v dovoljšni meri (Rebolj, 2008). Na koncu prvega dela raziskave smo ugotavljali tudi, kako so učitelji, ki so preverjali in ocenjevali znanje na daljavo, to počeli. Večina jih je preverjala delo učencev tako, da so jim poslali fotografije izdelkov ali v živo po videokonferenci. Izdelke so popravljali tako, da so učencem napisali kratek opisni komentar ali pa so jih popravili v računalniškem programu. V večini pa so znanje ocenjevali ustno na video srečanjih.
Glede na to, da so se učitelji vsakodnevno spopadali s težavami pri poučevanju matematike na daljavo, ni presenetljivo, da jih kar polovica pri izobraževanju na daljavo ni zaznala nobene prednosti pred poučevanjem v razredu.
V drugem delu raziskave smo na podlagi značilnosti izobraževanja na daljavo in poučevanja matematiki, ki so učiteljem povzročali največ težav, izdelali priročnik. Za pomoč pri poučevanju konkretnih matematičnih vsebin smo v priročniku namenili poglavje, v katerem smo napisali učni pripravi za 1. in 5. razred. Izbrali smo vsebini, ki so ju učitelji označili kot najtežji za poučevanje, in sicer seštevanje in odštevanje do 20 in množenje in deljenje do milijona. Za pomoč pri spremljanju dela učencev smo navedli nekaj možnosti, kako lahko delo učencev spremljajo na daljavo. Za iskanje in izdelovanje (e-)učnih gradiv pa smo pregledali spletno ponudbo in za vsako vrsto gradiva navedli nekaj možnosti, ki jih učitelji lahko uporabijo pri svojem poučevanju.
133
V tretjem delu raziskave smo učiteljem poslali priročnik in ocenjevalno lestvico. Učitelji so priročnik ocenili kot zelo kakovosten, ker so se z vsemi trditvami strinjali ali popolnoma strinjali. Sklepamo lahko, da je izdelani priročnik uporaben, kakovostno izdelan in ima nazorno predstavljene vsebine. Glede na rezultate lahko sklepamo, da smo upoštevali vse vidike (tehničnega, didaktičnega in estetskega) za izdelovanje e-učnih gradiv po Krašni (2015). Nabor programov in spletnih strani, ki so v pomoč pri izdelavi e-učnih gradiv, je velik, zato učitelji v njem najdejo tudi povezave do programov in spletnih strani, ki jih prej niso poznali. Priročnik je tako v pomoč učiteljem pri izvajanju matematike na daljavo, poleg tega pa je pregleden, ker vsebuje ustrezno besedilo, slike in razumljive opise spletnih strani oziroma programov.
Učiteljem nudi ideje, kako spremljati delo učencev pri pouku na daljavo in kako izpeljati učno uro matematike v 1./5. razredu pri izbrani učni vsebini. Na splošno pa je lahko v pomoč tudi pri izvajanju pouka na daljavo v splošnem pomenu, ker se lahko določene spletne strani in programe uporabi tudi pri drugih učnih predmetih.
Za raziskavo tega področja smo se odločili, da bi dobili boljši vpogled v to, kako so se učitelji spopadali s poučevanjem matematike na daljavo in kaj bi bilo treba v prihodnje izboljšati, da bi ob morebitnem ponovnem poučevanju na daljavo svoje delo opravljali kakovostnejše in brez zapletov. Naša raziskava je bila precej splošna, zato bi bilo v prihodnje smiselno posamezna področja izobraževanja na daljavo še bolj razdelati in jih raziskati. S svojimi ugotovitvami želimo poleg izboljšave kakovosti izobraževanja na daljavo in spodbude k nadaljnjemu raziskovanju spodbuditi k izpostavitvi kritičnih točk poučevanja na daljavo in ozavestiti vse udeležence pri načrtovanju in izpeljavi VI-procesa o problemih, ki se pri tem pojavljajo.
134 VIRI IN LITERATURA
134 VIRI IN LITERATURA