METODOLOGIJA

Uporabljena je kavzalna neeksperimentalna metoda. Raziskovalni pristop je kvantitativen.

3.4.1 OPIS VZORCA

V namenski vzorec je bilo vključenih 42 oseb, ki izpolnjujejo kriterij, ki določa, da morajo biti v raziskavo vključeni starši oseb z ZMDR, osebe z ZMDR pa morajo biti stare med 18 in 40 let. Anketne vprašalnike sem razdelila v tri različne ustanove. Dve ustanovi sta bila VDC-ja, ena ustanova pa je bila osnovna šola, v kateri se izvaja PPVIZ.

Tabela 1: Frekvenčna porazdelitev staršev glede na spol SPOL Absolutna

frekvenca

Relativna frekvenca (%)

Moški 7 16,7

Ženski 35 83,3

Skupaj 42 100,0

Graf 1: Grafični prikaz strukture staršev po starosti

Tabela 2: Povprečna starost staršev

Povprečna vrednost Standardni odklon Minimum Maksimum

56,74 7,01 45 73

Tabela 3: Frekvenčna porazdelitev staršev gleda na izobrazbo

IZOBRAZBA Absolutna

frekvenca

Relativna frekvenca (%)

Nedokončana OŠ 6 14,3

Končana OŠ 9 21,4

Srednja poklicna ali strokovna izobrazba 9 21,4

Srednja splošna izobrazba 8 19,0

Višja strokovna izobrazba 5 11,9

Univerzitetna izobrazba 5 11,9

Skupaj 42 100,0

Tabela 4: Frekvenčna porazdelitev oseb z ZMDR glede na spol SPOL Absolutna

frekvenca

Relativna frekvenca (%)

Moški 26 61,9

Ženski 16 38,1

Skupaj 42 100,0

Graf 2: Grafični prikaz strukture oseb z ZMDR po starosti

Tabela 5: Povprečna starost oseb z ZMDR Povprečna

vrednost

Standardni

odklon Minimum Maksimum

31,05 5,7 18 40

Tabela 6: Frekvenčna porazdelitev oseb z ZMDR glede na vključenost v ustanove VKLJUČENOST V

USTANOVE

Absolutna frekvenca

Relativna frekvenca (%)

PPVIZ 6 14,3

VDC 36 85,7

Nikamor 0 0

Drugo 0 0

Skupaj 42 100

3.4.2 MERSKI INSTRUMENTARIJ

Merski instrumentarij je bil izdelan posebej za namene te raziskave. Pri izdelavi sem izhajala iz definicije MDR po AAIDD (American Association on Intellectual and Developmental Disabilities), kjer sem se osredotočila na praktične spretnosti, ki so del prilagoditvenih spretnosti. V anketnem vprašalniku so vključena skoraj vsa področja praktičnih spretnosti (dnevne življenjske aktivnosti, znajdenje v transportu, poznavanje urnikov, uporaba telefona).

Anketni vprašalnik sem predhodno testirala s pilotno študijo. Namen pilotne študije je bil preveriti razumljivost anketnega vprašalnika. V pilotno študijo je bilo vključenih šest oseb, ki se razlikujejo po starosti, spolu in po najvišji doseženi stopnji izobrazbe. V študijo sta bila vključena dva moška in štiri ženske. Trije so starejši od trideset let, trije pa mlajši. Ena izmed anketiranih oseb ima zaključeno osnovno šolo, ena oseba ima zaključeno srednjo poklicno izobrazbo in ena srednjo splošno izobrazbo, tri osebe pa imajo zaključeno univerzitetno izobrazbo. V pilotni študiji sem ugotovila, da prvotna različica anketnega vprašalnika ni bila povsem ustrezna. Glede na pripombe in predloge anketiranih v pilotni študiji sem v anketnem vprašalniku spremenila število stopenj v ocenjevalni lestvici, dodala oz. odstranila sem posamezne postavke pri nekaterih področjih praktičnih spretnosti v ocenjevalni lestvici in dodala sem primer, ki je bil v raziskavi anketiranim staršem v pomoč pri izpolnjevanju ocenjevalne lestvice.

Anketni vprašalnik vsebuje splošni del, v katerem anketirance sprašujem po njihovih osebnih podatkih (spol, starost in najvišja dosežena stopnja izobrazbe anketiranca, spol in starost njegovega otroka z ZMDR), po vključenosti osebe z ZMDR v ustanovo in po stopnji motnje v duševnem razvoju osebe z MDR.

Vprašanje glede stopnje MDR sem vključila zato, da sem v obdelavo podatkov zagotovo vključila le osebe z ZMDR. Zgodilo se je namreč, da so anketni vprašalnik pomotoma reševali tudi starši oseb s težjimi in težkimi MDR.

V nadaljevanju anketnega vprašalnika sledi ocenjevalna lestvica, ki vsebuje 84 trditev, ki opisujejo praktične spretnosti, ki so potrebne v vsakodnevnem življenju. Trditve so razdeljene na 10 področij, to so:

 oblačenje, obuvanje, skrb za oblačila,

 prehranjevanje,

 gospodinjska opravila v kuhinji,

 osebna higiena,

 hišna opravila,

 opravila izven hiše,

 uporaba (mobilnega) telefona,

 mobilnost,

 časovna orientacija,

 uporaba računalnika in televizije.

Oblačenje, obuvanje, skrb za oblačila, prehranjevanje in osebna higiena se združujejo v področje skrbi za samega sebe.

Stopnjo samostojnosti na ocenjevalni lestvici se ocenjuje na petstopenjski lestvici, ki je opisana v nadaljevanju.

Otrok opravilo naredi:

 1 - Popolnoma nesamostojno oz. opravila ne naredi.

 2 - Samostojno z maksimalno pomočjo.

 3 - Delno samostojno.

 4 - Samostojno z minimalno pomočjo.

 5 - Popolnoma samostojno.

Po sklopu trditev na ocenjevalni lestvici pa sledijo še vprašanja, ki so povezana z zadovoljstvom staršev z otrokovo samostojnostjo. Vprašanja se nanašajo na splošno oceno staršev glede samostojnosti njihovega otroka z ZMDR in na njihovo zadovoljstvo z otrokovo samostojnostjo. Nanašajo se tudi na razloge, zakaj starši niso najbolj zadovoljni s samostojnostjo svojih otrok z ZMDR in na mnenje staršev glede tega, kaj bi po njihovem mnenju najbolj pripomoglo k razvoju višnje stopnje samostojnosti njihovega otroka z ZMDR. Prvi dve vprašanji sta zaprtega tipa, drugi dve vprašanji pa sta pol odprtega tipa.

Zanesljivost trditev v ocenjevalni lestvici je ocenjena s Cronbach Alfa koeficientom.

Zanesljivost sem merila po posameznih področjih.

Tabela 7: Zanesljivost ocenjevalne lestvice po področjih

Tabela 8: Vrednost Cronbach Alfa koeficienta zanesljivosti CRONBACH ALFA predstavljena v tabeli 8 na področjih gospodinjska opravila v kuhinji, osebna higiena, hišna opravila in časovna orientacija kaže odlična zanesljivost inštrumentarija, na ostalih področjih pa se kaže dobra zanesljivost inštrumentarija.

3.4.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Anketne vprašalnike sem razdelila v tri različne ustanove. Dve ustanovi sta bili VDC-ja, ena ustanova je bila osnovna šola, v kateri se izvaja PPVIZ. Anketne vprašalnike sem osebno razdelila vodilnim strokovnim delavcem v posamezni ustanovi. Strokovni delavci so anketne vprašalnike preko uporabnikov oz. učencev posredovali staršem.

Razdeljenih je bilo 100 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo rešenih 68 anketnih vprašalnikov. Ustreznih je bilo 42. V vseh treh ustanovah je bilo zbiranje podatkov anonimno. Skupaj smo se dogovorili glede datuma, do katerega naj bi zbrali rešene anketne vprašalnike. Strokovni delavci so na mesečnem sestanku starše vljudno prosili za sodelovanje in razložili namen raziskave. V eni izmed ustanov so anketni

vprašalnik starši reševali ob prisotnosti enega izmed strokovnih delavcev, ki je bil na voljo za morebitna vprašanja.

3.4.4 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV

Prvih pet raziskovalnih vprašanj sem analizirala z deskriptivno statistiko. Pri zadnjem vprašanju pa sem ugotavljala vpliv stopnje samostojnosti oseb z ZMDR pri praktičnih spretnostih na stopnjo zadovoljstva staršev, za kar sem uporabila enosmerno regresijsko analizo, pri kateri je bila stopnja zadovoljstva staršev kriterijska spremenljivka, stopnja samostojnosti oseb z ZMDR pri praktičnih spretnostih, ocenjena s strani staršev, pa prediktorska spremenljivka. Veljavnost sem zagotovila tako, da sem anketni vprašalnik poslala v vpogled trem neodvisnim strokovnjakom.

In document 2 TEORETIČNI DEL (Strani 44-50)