PODROČJA V POSEBNEM PROGRAMU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA,

PRAKTIČNIH SPRETNOSTIH

Vsebine predmetov na peti in šesti stopnji morajo biti usmerjene v procese odraščanja in oblikovanja vlog odraslega na področju partnerstva, bivanja, dela in prostega časa (Jelenc in Novljan 2000). V okviru PPVIZ osebe z ZMDR obiskujejo področje Razvijanje samostojnosti in področje Razvijanje in ohranjanje samostojnosti. Ti dve področji sta namenjani prav razvijanju in usvajanju znanj in spretnosti, ki so pomembna v odraslosti na področju bivanja. Poleg tega imajo osebe z ZMDR na prvih petih stopnjah področje Delovna vzgoja, na šesti stopnji pa Delovne in zaposlitvene tehnike, ki vključujejo cilje za obvladovanje hišnih opravil. Znanja in spretnosti pridobljena iz omenjenih področij se nanašajo na praktične spretnosti v okviru prilagoditvenih spretnosti (Grubešič, 2014).

PODROČJE RAZVIJANJE SAMOSTOJNOSTI IN PODROČJE RAZVIJANJE IN OHRANJENJE SAMOSTOJNOSTI

Na prvih petih stopnjah PPVIZ osebe z ZMDR obiskujejo področje Razvijanje samostojnosti, na šesti stopnji pa se področje imenuje Razvijanje in ohranjanje samostojnosti. Osebam z ZMDR je torej že od vstopa v šolo pa vse do zaključka šolanja namenjeno celotno področje, kjer pridobijo védenja s področij, ki se nanašajo na prilagoditvene spretnosti oz. bolj natančno na praktične spretnosti. Te spretnosti so prehranjevanje, zdrava prehrana, osnovne higienske navade, oblačenje, obuvanje, osebna urejenost, samostojnost v okolju, odgovornost, bonton, skrb za zdravje, varnostni ukrepi ... Glavni cilj tega področja na vseh stopnjah je pripraviti učenca za čim večjo samostojnost pri skrbi za samega sebe (Grubešič, Kavčič, in Kneževič, 2014).

Bolj podrobno bom opisala omenjeni področji na peti in šesti stopnji, v katero so vključene osebe z ZMDR od 18. do 26. leta starosti.

Področje Razvijanje samostojnosti na peti stopnji vključuje cilje, ki se morajo uresničevati v naravnih situacijah in v naravnem okolju, zato da osebam z ZMDR preidejo v navado in lahko njihovo uporabo posplošijo tudi na okolja izven šole, kjer jih začnejo uporabljati spontano. Poudarek je na tem, da se vsebine prilagodijo sposobnostim in starosti oseb z ZMDR, ki obiskujejo peto stopnjo PPVIZ. Osebe z ZMDR usvajajo spretnosti z naslednjih področij: hranjenje, navajanje na kontrolo močenja in blatenja, umivanje in nega telesa, oblačenje, obuvanje in sezuvanje, osebna urejenost, upoštevanje varnostnih ukrepov, skrb za zdravje in ravnanje v primeru bolezni (Bajde, Jurgec in Sevšek, 2004).

Poleg usvajanja ciljev z omenjenih področij pa se v okviru tega področja pri osebah z ZMDR spodbuja tudi navajanje na organizacijo časa in prostora, navajanje na

orientacijo v času in prostoru, razvijanje vztrajnosti in natančnosti ter oblikovanje ustreznega vedenja v različnih socialnih okoljih (prav tam).

Na šesti stopnji je področju iz predhodnih let dodano ohranjanje samostojnosti, kar pomeni, da je poudarek tudi na obnavljanju že naučenih znanj in spretnosti, ki omogočajo osebam z ZMDR samostojnost pri praktičnih spretnostih. Glavni cilj je doseči optimalno stopnjo samostojnosti posamezne osebe z ZMDR glede na njene spoznavne, gibalne, čustvene in socialne sposobnosti. Poudarek je na tem, da se naj vsebine izvajajo, kar se le da praktično in naj omogočajo prenos novih spretnosti v vsakodnevno življenje (Grubešič, Kavčič, in Kneževič, 2014).

PODROČJE DELOVNA VZGOJA IN PODROČJE DELOVNE IN ZAPOSLITVENE TEHNIKE

Med praktične spretnosti so vključena tudi hišna in delovna opravila (Kodrič in Stropnik, 2012). Ta področja se spodbujajo pri osebah z ZMDR v okviru področja Delovna vzgoja oz. Delovne in zaposlitvene tehnike. V okviru teh področij osebe z ZMDR pridobivajo védenja, ki se nanašajo na delovna in vsakdanja opravila, ki jih oseba z ZMDR lahko naredi sama in na ta način zmanjša odvisnost od svojih staršev in drugih (Radešček, Rodman Madric in Zupan, 2004).

Na peti stopnji se področje imenuje Delovna vzgoja. Področje vključuje dve glavni vsebini. To sta obdelava gradiv in domača opravila. Domača opravila se nanašajo na bivanje in okolje ter hrano in prehrano. V okviru bivanja in okolja se spoznajo s pomenom čistoče in urejenosti bivalnega okolja. Razvijajo spretnosti čiščenja, pospravljanja, šivanja gumbov, pranja perila, urejanja vrta … V okviru hrane in prehrane se naučijo čistiti in uporabljati različne kuhinjske pripomočke, pomivalni stroj in razvijajo spretnosti priprave sladic in drugih jedi, spoznavajo tudi različne načine shranjevanja živil, seznanijo se s kuharskimi poklici … Obdelava gradiv pa vključuje pridobivanje znanja in spretnosti za varno delo v delavnici, uporabo različnih orodij in strojev … V okviru tega področja spoznavajo različne materiale in se učijo ustrezne uporabe materialov, različnih tehnik dela, spoznavajo različne poklice … (prav tam).

Na šesti stopnji se področje imenuje Delovne in zaposlitvene tehnike. Glavni cilj tega področja je pripraviti osebe z ZMDR na čim bolj samostojno življenje in delo preko usvajanja delovnih navad in pridobivanja motoričnih, komunikacijskih in socialnih spretnosti. Ob tem se razvija posameznikova vztrajnost, natančnost, odgovornost in skrb za svoje zdravje. V okviru tega predmeta osebe z ZMDR pridobijo veliko izkušenj, ki jim koristijo v vsakdanjem življenju. Področje je sestavljeno iz podpodročij, ki zajemajo učenje o delu in poklicih, ročno in strojno obdelavo materialov, kmetijska, vrtnarska in vinogradniška opravila, skrb za živali, proizvodno delo in hišna opravila.

Poudarek pri tem predmetu je na tem, da naj bodo vsebine povezane s situacijami, s katerimi se posamezne osebe z ZMDR srečujejo v vsakodnevnem življenju.

Načrtovane naj bodo tiste dejavnosti, ki bodo osebam z ZMDR koristile in naj bodo povezane s predznanjem in njihovimi potenciali (Grubešič, Kavčič in Kneževič, 2014).

2.4 ZAPOSLITEV OSEB Z ZMERNO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU

Osebam z ZMDR tako kot ostalim ljudem zaposlitev osmišlja njihovo življenje in potrjuje njihovo vrednost, poleg tega pa z delom tudi nekaj zaslužijo, kar jih razveseli in jim da občutek, da so naredili nekaj pomembnega (Lačen, 2016).

V obdobju odraslosti so osebe z ZMDR običajno vključene v VDC-je oz. drugo institucionalno varstvo, kjer so deležne vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Tam imajo možnost aktivnega vključevanja v družbeno in delovno okolje glede na njihove sposobnosti. Omogočeno jim je pridobivanje novih znanj in spretnosti, ohranjanje že naučenih in upoštevanje njihovih idej ter ustvarjalnosti. Poleg tega so deležne spodbud za vzdrževanje in razvoj medosebnih odnosov in kognitivnih sposobnosti ter ohranjanje in razvijanje še višje stopnje samostojnosti. S tem pridobijo občutek koristnosti in samopotrditve (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, 2010).

Poleg tega so v VDC-jih usmerjeni v proces integracije in normalizacije. Stremijo k čim večji aktivnosti uporabnikov, tako pri procesu načrtovanja kot tudi pri procesu izvajanja storitve. Upoštevajo posameznikove individualne sposobnosti, zato tistim, ki ne potrebujejo zelo obsežne podpore pri delu in nasploh v življenju, omogočajo večjo aktivnost na področjih, ki jih zanimajo in jim nudijo možnost vključevanja v druge oblike zaposlitve (ne le v delo pod posebnimi pogoji) (Česen, b. d.).

V VDC-jih stremijo k sodelovanju s strokovnimi delavci, organizacijami, obrtniki, društvi in drugimi iz njihovega okolja. Na tak način jim je zagotovljena aktivna in stalna vključenost v okolje in spodbujanje znajdenja v okolici (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, 2010). V centru CIRIUS Vipava so izvajali program zaposlovanja odraslih oseb z MDR, preko katerega so ugotavljali uspešnost izvedbe vodenega zaposlovanja in sodelovanja med ustanovo in obrtniki. Osebe z MDR so na voden in usmerjen način spoznale delovne pogoje ter oblike zaposlovanja in se vključile v delovno sredino, kar je prispevalo k večjemu vključevanju v družbo in k bolj enakopravnemu ter samostojnemu življenju (Žgur, 2015).

Raziskavo na temo zaposlovanja oseb z ZMDR v njihovem domačem okolju je opravila tudi E. Krampl (2017), ki je na vzorcu 82 oseb ugotavljala, kako so posamezniki iz območja Gorenjske iz podjetniških, kmetijskih, turističnih in drugih področij pripravljeni zaposlovati osebe z ZMDR. Ugotovila je, da bi le 35 % anketiranih zaposlili osebo z ZMDR v svojem podjetju. Večina bi jih zaposlila v proizvodnji, kjer se opravljajo enostavna dela. Anketiranci večinoma menijo, da zaposlovanje oseb z ZMDR pozitivno prispeva k sprejemanju teh oseb v družbo.

Osebam z ZMDR je v okviru VDC-jev zagotovljena pomoč pri skrbi zase, pri gibanju in hoji, pri komuniciranju in druženju z drugimi, pri prostorski in časovni orientaciji in pri prihodih in odhodih v ali iz VDC-ja. Zagotovljeno jim je tudi bivanje, prehrana, tehnična

oskrba in prevozi (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, 2010).

VDC-ji so bistvenega pomena predvsem zaradi dela, ki ga osebe z ZMDR vsakodnevno opravljajo. VDC vključenim osebam z ZMDR zagotovi pogoje za varno delo, pripomočke in stroje prilagodi njihovim potrebam in sposobnostim. Uvaja jih v delo, spremlja delovni proces in zagotovi prodajo izdelkov. Denar, pridobljen od prodaje izdelkov,, se porabi za nagrado, ki jo uporabniki dobijo za svoje delo. Denar se porabi tudi za dvig kvalitete dela in bivanja. Višina nagrade je odvisna od splošnega akta izvajalca (prav tam).

Po raziskavi Inštituta za socialno varstvo je bila v letu 2015 povprečna višina nagrade 24 evrov, razpon pa se giblje od dobrih 10 evrov do dobrih 50 evrov. Ti podatki so le okvirni, saj jih v svojih letnih poročilih niso navedli vsi VDC-ji. Poleg tega so nekateri pod nagrado šteli tudi podatke o višini sredstev za prevoze (Kovač, Nagode, Smolej, Vidrih, 2016).

Namen nagrad je spodbujati trud uporabnikov (Storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji v varstveno delovnih, b. d.). Denarna nagrada je lahko vir navajanja oseb z ZMDR na ravnanje z denarjem, usvajanje denarnih konceptov in spodbujanje razmišljanja o tem, kako hitro in za katere stvari zapraviti svoj denar.

Ob vključitvi oseb z ZMDR v VDC je potreben individualni dogovor, ki ga podpišeta izvajalec in oseba z ZMDR. V okviru tega dogovora se določijo standardne in nadstandardne dejavnosti, ki jih VDC ponuja in ki jih osebe z ZMDR izberejo.

Nadstandardne dejavnosti so na primer kreativne aktivnosti, aktivnosti prostega časa, športne in kulturne dejavnosti, daljši čas trajanja storitve, letovanje … (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, 2010).

Glede na to, da so v VDC vključene odrasle osebe, je zelo pomembno načelo možnosti izbire. Ostala načela, ki jim VDC-ji prav tako sledijo, so načelo individualizacije, multidisciplinarnosti, celovitosti obravnave, aktivnosti in avtonomnosti (prav tam).

Pred kratkim, bolj natančno, 17. 4. 2018, je bil s strani Državnega zbora Republike Slovenije sprejet Zakon o socialnem vključevanju invalidov, ki bo nadomestil Zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb. Med drugim določa tudi zaposlovanje oseb z ZMDR. Pomemben doprinos bo za osebe z ZMDR v tem, da bodo lahko prehajale med zaposlitvijo na trgu dela in prejemanjem nadomestila za invalidnost. To pomeni, da bodo po preteku zaposlitve lahko ponovno prejemale nadomestilo za invalidnost v polnem znesku, kar v preteklosti ni bilo mogoče. Osebam z ZMDR bo po tem zakonu omogočeno usposabljanje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje in bivanje s podporo, kar bo olajšalo življenje in nekoliko zmanjšalo skrbi tudi njihovim staršem in ostalim članom družine (Z novim zakonom več pravic za invalide, 2018).

2.5 BIVANJE ODRASLIH OSEB Z ZMERNO MOTNJO V DUŠEVNEM