3.3.1 Metode
Raziskava je zasnovana na kombinaciji kvantitativnega raziskovanja (deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda) in kvalitativnega raziskovanja (opazovanje in polstrukturiran intervju z učiteljico).V raziskavi je bila tako uporabljena triangulacija metod: kvantitativna metoda, pri kateri je bil kot merski instrument uporabljen anketni vprašalnik, kvalitativna metoda, to je opazovanje po vnaprej pripravljenem protokolu, in polstrukturiran intervju z učiteljico. V vseh fazah znanstvenega raziskovanja smo upoštevali etiko znanstvenoraziskovalnega dela.
3.3.1.1 Vzorec za kvantitativno raziskavo
Podatki v sklopu raziskave so bili zbrani z neslučajnostnim priložnostnim vzorčenjem učiteljev in učiteljic razrednega pouka v osnovnih šolah, ki so v zadnjih desetih letih vsaj eno leto poučevali v petem razredu. V raziskavi je sodelovalo 93 učiteljev in učiteljic razrednega pouka.
N=93
Grafikon 1: Struktura vzorca po spolu učiteljev in učiteljic
Analiza vzorca po spolu (grafikon 1) pokaže, da so v raziskavi sodelovale predvsem osebe ženskega spola (89,0 %) in manjši delež (11,0 %) oseb moškega spola.
32 V nadaljevanju bo uporabljena moška oblika (učitelj) kot nevtralna oblika za opis učiteljev obeh spolov.
Iz odgovorov učiteljev na vprašanje o letnici rojstva smo izračunali starost in tvorili starostne razrede.
Grafikon 2: Struktura vzorca po starosti učiteljev (v letih)
Razredi obsegajo naslednje starosti: od 26 do 37 let, od 38 do 44 let, od 45 do 50 let in od 51 do 60 let (grafikon 2). Anketirani učitelji v vzorcu so v povprečju stari 43,6 leta (SD=8,506).
Najmlajši učitelj je star 26 let, najstarejši pa 60 let.
Grafikon 3: Struktura vzorca po izobrazbi učiteljev
Največ učiteljev, več kot tričetrtine, ima visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo (81,8 %), nekaj manj kot četrtina jih ima višješolsko izobrazbo (17,0 %). V najmanjši meri pa so zastopani učitelji, ki so naredili magisterij (1,1 %) (grafikon 3).
33 Grafikon 4: Struktura vzorca glede na število let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja Glede na število let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja so imeli učitelji možnost izbrati eno izmed petih kategorij (grafikon 4). Največ učiteljev ima tako od 7 do 18 let (34,1 %) in od 19 do 30 let delovnih izkušenj (34,1 %). Srednje zastopana je skupina učiteljev, ki imajo od 30 do 40 let delovnih izkušenj (16,5 %). Najmanj zastopana pa je skupina tistih učiteljev, ki imajo do 6 let delovnih izkušenj (skupaj 15,4 %).
Grafikon 5: Struktura vzorca glede na pridobljen naziv
Skoraj polovica sodelujočih učiteljev (47,3 %) ima naziv svetovalec, nekoliko manj (38,5 %) jih ima naziv mentor (grafikon 5). Manjši delež učiteljev (12,1 %) naziva še nima in najmanjši delež učiteljev (2,2 %) ima naziv svetnik.
Grafikon 6: Struktura vzorca glede na poučevanje v drugih razredih
Več kot tri četrtine učiteljev (81,1 %) je ob poučevanju petega razreda v zadnjih desetih letih poučevanja učilo tudi v drugih razredih (grafikon 6).
34 3.3.1.2 Vzorec za kvalitativno raziskavo
V kvalitativnem delu je sodelovala ena učiteljica petega razreda. Učiteljica poučuje že 30 let in ima univerzitetno visokošolsko izobrazbo. Zadnjih 12 let poučuje peti razred. Opazovanih je bilo devet šolskih ur pri pouku družbe in obravnavanem vsebinskem sklopu prostorska orientacija in kartografija ter za tem še devet polstrukturiranih intervjujev z učiteljico.
3.3.2 Postopki zbiranja in obdelave podatkov
3.3.2.1 Postopki zbiranja in obdelave podatkov v kvantitativni raziskavi
V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki ni standardiziran, in je bil v skladu z opredeljenimi cilji oblikovan izključno za namene raziskave. Zanesljivost merjenja je bila zagotovljena z natančnimi navodili. Vsi anketirani so imeli enake pogoje za izpolnjevanje vprašalnikov, s čimer smo zagotovili objektivnost merskega instrumenta. Anketni vprašalnik je sestavljen iz več sklopov. V prvem delu so vprašanja, s katerimi pridobimo podatke, vezane na odgovarjanje na raziskovalna vprašanja magistrskega dela. V zadnjem delu so splošni socio-demografski podatki, kot so spol, letnica rojstva, stopnja izobrazbe, število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naziv in vprašanje, ali so v zadnjih desetihletih poučevali tudi učence katerih drugih razredov. Vprašanja so zaprtega in odprtega tipa.
Osnovne šole, ki so se vključile v raziskavo, smo najprej seznanili z izvedbo in nameni raziskave ter jih zaprosili za sodelovanje. V naslednji fazi smo jim po pošti poslali anketne vprašalnike, ki so nam jih izpolnjene vrnile. Sodelovanje v raziskavi je temeljilo na svobodni izbiri posameznika, vsem sodelujočim pa je bila zagotovljena anonimnost.
Podatke, zbrane s pomočjo anketnega vprašalnika, smo vnesli v statistični program IBM SPSS 23.0, kjer smo jih tudi statistično obdelali. Pri statistični obdelavi smo uporabili deskriptivne statistike za opis rezultatov (frekvenčna porazdelitev odgovorov na vsako vprašanje, izražena v absolutnih in relativnih vrednostih, in aritmetična sredina kot srednja mera), za odgovarjanje na posamezna raziskovalna vprašanja pa smo uporabili ustrezne inferenčne statistične postopke (t-test za neodvisne vzorce, enosmerna analiza variance, hi-kvadrat preizkus).
3.3.2.2 Postopki zbiranja in obdelave podatkov v kvalitativni raziskavi
V okviru kvalitativne raziskave smo izvedli načrtovano opazovanje pouka družbe v petem razredu, ki ga je načrtovala in vodila učiteljica. Opazovali smo vsebinski sklop prostorska orientacija in kartografija, ki je obsegal devet učnih ur. Načrtno opazovanje učnih ur načrtovanega učnega sklopa smo izvedli sistematično in odkrito ter brez udeležbe. Učiteljica nam je pred opazovanjem podala učno pripravo za učno uro. Zanimali so nas potek poučevanja, ravnanja in odzivi učiteljice ter učencev. Po vsaki opazovani učni uri smo intervjuvali učiteljico, ki je načrtovala in vodila učne ure, ki so predmet raziskave. Uporabili smo polstrukturirani intervju.
Nato je bila opravljena transkripcijo intervjujev in odgovorov. Zapise smo členili na pomembne informacije, ostalo smo izpustili. Kode smo oblikovali v procesu analize, takrat smo prav tako definirali kategorije.
35 V kvalitativnem delu raziskave smo odgovorili na vnaprej zastavljena raziskovalna vprašanja. Pri tem smo si pomagali s podatki, pridobljenimi skozi opazovanje učnih ur in polstrukturirane intervjuje z učiteljico, ki smo jih zapisali v kodirne tabele.