3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
3.4.1 Rezultati in interpretacija kvantitativnega dela
3.4.1.7 Pogostost načinov formativnega preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz
t-statistika Stopinje prostosti
Stopnja statistične značilnosti (p) Učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je učitelju
pokazatelj znanja. -0,361 88 0,719
Učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov
sprotnega preverjanja. -1,457 21 0,160
Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj
preverja njihovo znanje. -0,270 84 0,788
S preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju.
0,808 87 0,421
Če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano
preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje. 2,573 87 0,012 Razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče
preverjati. -0,820 88 0,414
Spretnosti učencev je težje preverjati kot znanje snovi. 0,671 18 0,511 Branje zemljevida preverjam le na velikem šolskem
zemljevidu. -0,027 87 0,978
Preverjanje kartografije na športnem dnevu ni primerno,
ker učenci niso pripravljeni. -1,959 20 0,064
Kljub nakazanim razlikam pa pri večini stališč ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah (preglednica 25), razen pri stališču, da če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje, s čimer se učitelji, ki poučujejo tudi v drugih razredih, strinjajo v statistično značilno večji meri (t = 2,573; p < 0,05).
3.4.1.7 Pogostost načinov formativnega preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu in utemeljitve odločitev Učitelje smo povprašali tudi o načinih preverjanjaznanja v različnih fazah pouka pri družbi v petem razredu. Zanimali sta nas pogostost izbire posameznega načina in utemeljitev odločitve o pogostosti uporabe posameznega načina preverjanja znanja.
Pogostost izbere načinov formativnega preverjanja znanja v različnih fazah pouka pri družbi v petem razredu (preglednica 26) smo preverjali z desetimi spremenljivkami, merjenimi na tristopenjski merski lestvici pogostosti (nikoli, manj pogosto, pogosto).
47 Preglednica 26: Pogostost posluževanja posameznega načina preverjanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu
Nikoli Manj pogosto Pogosto
f % f % f %
Opazovanje učencev med reševanjem nalog na
učnem listu – individualno. 3 3,2 30 32,3 60 64,5
Opazovanje učencev med reševanjem nalog na
učnem listu – v paru. 3 3,3 57 62,0 32 34,8
Razgovor pri frontalni obliki pouka. 3 3,2 4 4,3 86 92,5
Opazovanje vedenja učencev med obravnavo
snovi. 6 6,5 30 32,3 57 61,3
Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred
tablo – ko so v vlogi izvajalca. 3 3,3 34 37,0 55 59,8
Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred
tablo (zemljevidom) – ko so v vlogi opazovalca. 13 14,3 42 46,2 36 39,6 Opazovanje učencev med zapisovanjem snovi v
zvezke med obravnavo. 11 12,0 39 42,4 42 45,7
Opazovanje med skupinskim delom. 3 3,3 29 31,5 60 65,2
Učenec komentira učno snov: postavlja vprašanja. 3 3,3 18 20,0 69 76,7
Preverjanje domačih nalog. 1 1,1 15 16,3 76 82,6
S frekvenčno analizo je bilo ugotovljeno, da se učitelji najpogosteje poslužujejo razgovora pri frontalni obliki pouka (92,5 % ) in pPreverjanja domačih nalog (82,6 %). Ocena »manj pogosto« je najmočneje zastopana pri postavki »Opazovanje učencev med reševanjem nalog na učnem listu – v par.u« (62,0 %). Ocena »nikoli« je v sedmih postavkah (od desetih postavk) zatopana z deležem, ki je nižji od pet odstotkov. Z nekoliko večjim, čeprav še vedno nizkim deležm je zastopana pri treh postavkah »Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo (zemljevidom) – ko so v vlogi opazovalca.« (14,3 %) in »Opazovanje učencev med zapisovanjem snovi v zvezke med obravnavo.« (12 %) ter »Opazovanje vedenja učencev med obravnavo snovi.« (6,5 %).
Učitelji so ob odgovoru glede pogostosti posluževanja posameznih načinov preverjanja v različnih fazah pouka svojo odločitev tudi utemeljili. V tem podpoglavju so tako zbrane utemeljitve odločitev učiteljev glede pogostosti posluževanja posameznega načina v različnih fazah pouka.
Način: Opazovanje učencev med reševanjem nalog na učnem listu – individualno.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo:
- Predstavlja jim povratno informacijo glede razumevanja učne snovi in motiviranosti učencev, - je dokaj realna informacija, da v tem primeru lahko nudijo učencem individualno pomoč, - manj uspešne učence lahko usmerjajo in jih spodbujajo k delu, tako da spremljajo način dela
in organizacijo, da jim je tako omogočeno sprotno popravljanje napak,
- je sprotno preverjanje tudi sicer priporočljivo, da na takšen način utrjujejo snov.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo z naslednjimi argumenti:
- bolj primerno se jim zdi, da pišejo učenci v zvezek,
- izvajajo ob le redki uporabi delovnih listov ali v primeru domače naloge, - prisoten je problem fotokopiranja,
- je težko izvedljivo, ker je nemogoče vedno vse učence spremljati.
Učitelji, ki nikoli ne izvedejo takega načina dela, kot razlog za to navajajo pomanjkanje časa.
48
Način: Opazovanje učencev med reševanjem nalog na učnem listu – v paru.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev najpogosteje utemeljujejo z naslednjimi razlogi:
- to je povratna informacija glede razumevanja učne snovi, motiviranosti učencev, - spodbujajo sodelovanje med učenci,
- na takšen način spremljajo način dela in organizacijo učencev,
- učencem tako nudijo individualno pomoč sošolec – sošolcu in opozorijo neaktivne učence.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev najpogosteje utemeljujejo z naslednjimi argumenti:
- ni realna povratna informacija,
- učencema da čas, da rešita naloge sama v paru, saj učence učitelj z opazovanjem moti, - da je prisoten nemir, zato raje spodbujajo samostojno delo,
- nemogoče vedno vse učence spremljati, - da je izbira tega načina odvisna od snovi, - da pogosteje delajo individualno.
Učitelji, ki nikoli ne izvedejo takega načina dela, to utemeljujejo s tem, da je to težko izvedljivo oziroma raje spodbujajo sodelovanje.
Način: Razgovor pri frontalni obliki pouka.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo z naslednjimi utemeljitvami:
- služi jim kot povratna informacija glede razumevanja, motiviranosti učencev, - ugotavljajo predznanje,
- učencem tako podajo dodatno razlago,
- zavedajo se pomembnosti interakcije med učenci in učiteljem, tako lahko učenci posredujejo svoje izkušnje in poteka izmenjava stališč,
- takšen način najlažje izvajajo, ker tako lažje delajo naprej, - racionalna uporaba časa, na takšen način ponovijo snov,
- sodelujoči učenci pogosto motivirajo ostale in s tem spodbujajo pomoč in razmišljanje ostalih učencev,
- učenci pri takšnem načinu dela tudi radi sodelujejo, to jim služi kot uvodna motivacija.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo z argumentom, da so pogosto sodelujoči vedno isti učenci.
Učitelji, ki nikoli ne izvedejo takega načina dela,kot razlog za to navajajo težko izvedljivost tega načina.
Način: Opazovanje vedenja učencev med obravnavo snovi.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev najpogosteje utemeljujejo:
- služi jim kot povratna informacija glede razumevanja učne snovi, motiviranosti učencev, - skozi opazovanje lahko hitro opazijo sodelovanje in delo učencev ter znanje,
- to najlažja oblika, s primeri in posebnostmi skušajo motivirati »zdolgočasene učence«, - takoje možno sproti reševati nerazumevanja učne snovi,
- takrat je situacija bolj spontana, saj učenec nima občutka, da je opazovan, zato nima treme in je uspešnejši,ker tako spoznaš učence.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev najpogosteje utemeljujejo z argumentom:
- jim primanjkuje časa,
- osredotočenost na obravnavo in je težko izvedljivo oboje hkrati,
49 - ker je uporaba odvisna od snovi,
- ker se tega poslužujejo le v primeru, če je kdo moteč, - ker vedenje ni enako znanju.
Učitelji, ki nikoli ne izvedejo takega načina dela, to argumentirajo s tem, da ni nadzora, da jim za to primanjkuje časa in ker to ni pogoj za uspešnost.
Način: Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo – ko so v vlogi izvajalca.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev najpogosteje utemeljujejo:
- z namenom pridobivanja povratne informacije glede razumevanja učne snovi in motiviranosti učencev,
- učenec uspešno rešuje naloge, če pravočasno odpravimo napake, saj dobijo takojšnjo povratno informacijo,
- ker tako preverijo pravilnost rešitev,
- ker tako lahko učencem prepustijo razlago in ker je to med učenci priljubljeno.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo:
- ker so pod pritiskom, - ker to ni realno,
- ker neradi izpostavljajo učence (pred tablo), - ker jim primanjkuje časa za takšno obliko dela in
- ker zlasti pogosteje neuspešni učenci porabijo veliko časa.
Način: Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo (zemljevidom) – ko so v vlogi opazovalca.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev najpogosteje utemeljujejo:
- to služi kot povratna informacija glede razumevanja učne snovi in motiviranost učencev, - učenci pokažejo, ali jim je snov zanima,
- tako izrazijo mnenje o znanju sošolca in to utemeljijo,
- poznavanje zemljevida je pomembno in ta način preverjajo pravilnost rešitev in poznavanje zemljevida,
- ker tako spremljajo, če so učenci pozorni na reševanje naloge in tako spoznajo učence.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo:
- osredotočijo na izvajalca,
- ker so se druge oblike izkazale za učinkovitejše,
- ne prepoznajo znanja učencev skozi takšen način, ker neradi izpostavljajo učence pred tablo, - ker ni nadzora ali učinka in ker zlasti »slabši učenci« porabijo veliko časa.
Učitelji, ki nikoli ne izvedejo takega načina dela, to odločitev utemeljujejo z naslednjimi razlogi:
ker se jim to ne zdi pomembno, ker jih ne zanima, ker ni nadzora, ker je prisotno pomanjkanje časa, ker je težko izvedljivo in ker ni objektivno.
Način: Opazovanje učencev med zapisovanjem snovi v zvezke med obravnavo.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo:
- tako preverijo, ali so učenci pravilno prepisali,
- dobijo povratno informacijo (in lahko uvedejo spremembe, na primer počakajo počasne, zaposlijo hitrejše),
- preverijo, ali so prehitri pri obravnavi učne snovi, tako so pozorni na to, da ne izpustijo pomembnih informacij,
- nekateri učenci imajo težave s pisanjem, so učenci počasni in učitelj le tako lahko sledi njihovemu tempu,
50 - učitelj poskrbi, da imajo učenci vse zapisano in ni dilem, da snovi ne znajo zaradi slabih
zapisov, kar je učencem v pomoč pri učenju.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo:
- ciljje znanje, ne lep zvezek in zapis ni pokazatelj znanja, - med obravnavo ne zapisujejo, temveč zapis poteka posebej, - načeloma si vsi učenci zapisujejo,
- učenci se samostojno odločijo, kaj bodo zapisali, - učitelj je zaposlen z delom pred tablo ter samo vsebino.
Učitelji, ki nikoli ne izvedejo takega načina dela, to odločitev utemeljujejo z razlogi, kot so pomanjkanje časa, ker menijo, da to ni pokazatelj znanja, ker se jim zdi težko izvedljivo in ker ni objektivno.
Način: Opazovanje med skupinskim delom.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev najpogosteje utemeljujejo:
- ugotavljajo dinamiko skupine, ker tako ugotovijo, kakšni so medsebojni odnosi, k preverjajo vključenost in sodelovanje vseh učencev,
- tako poteka medvrstniška izmenjava znanja,
- delo v skupini je pokazatelj učenčeve osebnosti in drugih sposobnosti, kar se skozi takšen način dela pokaže, kako se učenec znajde v skupini,
- ugotavljajo, kakšna je razredna klima, - timsko delo je pomembno in ga spodbujajo.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo z naslednjimi argumenti:
- učitelji tako motijo delo skupine, - zahteva zelo dobro pripravo, - ker ni jasna slika zaradi nemira, - opazujejo samo na začetku dela,
- osredotočijo se na posamezno skupino, - primanjkuje časa za takšne aktivnosti.
Učitelji, ki nikoli ne izvedejo takega načina dela, kot razlog za to navajajo pomanjkanje časa.
Način: Učenec komentira učno snov: postavlja vprašanja.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev najpogosteje utemeljujejo:
- spodbujajo učencev k postavljanju vprašanj in s tem k razmišljanju, radovednosti ter spodbujajo tudi vključenost učencev,
- učitelj odgovori na stvari, ki učence dodatno zanimajo,
- dobijo povratno informacijo o kakovosti posredovanega problema in iskanja rešitve, - podpora k sodelovanju, da se določene teme lotijo bolj poglobljeno,
- dodatna razlaga za nerazumljeno učno snov,
- je pokazatelj učenčeve osebnosti in drugih sposobnosti.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo:
- zaradi pomanjkanja časa, - to počnejo le ob uvodnih urah,
- pogosto so sodelujoči vedno isti učenci,
- vprašanja s strani učencev redko jasna, učenci v manjšem številu postavljajo vprašanja o učni snovi.
Učitelji, ki nikoli ne izvedejo takega načina dela, kot razlog za to navajajo, da se jim to zdi težko izvedljivo.
51
Način: Preverjanje domačih nalog.
Učitelji, ki se pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev najpogosteje utemeljujejo:
- domača naloga mora biti preverjena, sicer po njihovem mnenju nima smisla,
- to se jim zdi pomembno, saj s tem ugotovijo, kje prihaja do težav oziroma nerazumevanja učne snovi,
- s tem spodbujajo delovne navade, ker se tako učenci navajajo na samostojno učenje, - učenci ponavljajo učno snov,
- to služi kot povratna informacija učencem in njihovim staršem.
Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo takega načina dela, svojo odločitev utemeljujejo:
- domače naloge redke,
- preverijo samo, če so naloge opravljene, pravilnost rešitev pa učenci preverijo pri svojih sošolcih že med delom,
- pri opravljanju domačih nalog lahko pomagajo starši,
- primanjkuje ali zmanjka časa,zato le občasno preverijo domače naloge.
Učitelji, ki nikoli ne izvedejo takega načina dela, kot razlog za to navajajo, da ne dajejo domačih nalog.
Iz navedb je razvidno, da učitelji, ki se določenega načina ne poslužujejo to pogosto argumentirajo s pomanjkanjem časa ali ker se jim zdi to težko izvedljivo. Določenemu načinu pripišejo tudi pristranost (na primer: ni objektivno ali ni pokazatelj znanja). Učitelji, ki se manj pogosto poslužujejo določenega načina, to utemeljujejo s podobnimi argumenti, ampak le-to natančneje argumentirajo s specifično lastnostjo načina, ki jo pogosto definirajo kot slabost (na primer: »ne prepoznajo znanja učencev skozi takšen način, ker neradi izpostavljajo učence pred tablo«).
Učitelji, ki se določenega načina poslužujejo to argumentirajo predvsem z naslednjimi razlogi: ker jim služi kot povratna informacija, ponavljanja in dodatno motiviranje ter spodbujanje učencev.
»Preverjanje je eno najmočnejših orodij v rokah učiteljev. Z njim ugotavljajo, česa so se učenci naučili in koliko. Z obliko oziroma tipom preverjanja spodbujajo določen način odgovarjanja pri preverjanju, s tem pa tudi določen način organiziranja učenja in strukturiranja učne snovi. Z načinom preverjanja je moč poučevanje ojačati v smer memoriranja in golega ponavljanja dejstev ali pa ga usmerjati v razumevanje, pomnjenje, povezovanje in raziskovanje ter v samostojno konceptualiziranje.« (Rutar Ilc, 1996, str. 3, v Skribe Dimec, 2013)
3.4.1.8 Razlike med učitelji v pogostosti posluževanja načinov preverjanja znanja pri