3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
3.4.1 Rezultati in interpretacija kvantitativnega dela
3.4.1.3 Stališča učiteljev o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz
izkušenj
Preglednica 17: Aritmetične sredine po posameznih postavkah formativnega preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na število let delovnih izkušenj
Aritmetična sredina
Število let delovnih izkušenj 1–3 4–6 7–18 19–30 30–40 N = 6 N = 8 N = 31 N = 30 N = 15 Učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja
njegovo znanje. 2,33 3,38 3,39 3,80 4,20
Ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v zaključni
fazi učnega procesa. 2,17 2,86 2,10 2,53 3,00
Pregledovanje domače naloge pri pouku je način
ugotavljanja učenčevega znanja. 3,17 3,25 3,57 3,32 3,40
Pogovor o učni vsebini je način ugotavljanja učenčevega
znanja. 4,00 4,13 3,97 3,73 3,47
Učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je učitelju
pokazatelj znanja. 3,17 3,00 2,29 2,65 2,20
Učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov
sprotnega preverjanja. 2,17 2,38 1,83 2,06 1,60
38 Aritmetična sredina
Število let delovnih izkušenj 1–3 4–6 7–18 19–30 30–40 N = 6 N = 8 N = 31 N = 30 N = 15 Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj
preverja njihovo znanje. 2,67 3,50 2,76 2,79 3,13
S preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju.
3,33 3,13 2,77 2,73 2,47 e učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja
znanje učencev, lahko poučuje bolje. 3,50 3,75 3,84 3,53 3,33 Razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče
preverjati. 2,50 2,75 2,61 2,71 2,47
Spretnosti učencev je težje preverjati kot znanje snovi. 3,33 3,63 3,00 3,40 3,07 Branje zemljevida preverjam le na velikem šolskem
zemljevidu. 1,67 2,13 1,73 2,06 1,67
Preverjanje kartografije na športnem dnevu ni primerno,
ker učenci niso pripravljeni. 1,67 2,13 2,23 2,29 2,20
Iz povprečnih vrednosti v stališčih o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (preglednica 17) sledi, da z naraščanjem delovnih izkušenj narašča strinjanje s trditvami:
- učenec je vedno seznanjen, da učitelj preverja znanje,
- z ugotavljanjem učenčevega znanja šele v zaključni fazi procesa,
- kartografije na športnem dnevu ni primerno, ker učenci niso pripravljeni.
Z leti upada strinjanje s trditvijo:
- pogovor o učni vsebini način ugotavljanja učenčevega znanja,
- učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je učitelju pokazatelj znanja, - učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov sprotnega preverjanja,
- s preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo snovi učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju.
Za ugotavljanje razlik v stališčih o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na delovno izkušenost smo izvedli analizo variance, kjer smo primerjali odgovore učiteljev glede na število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Preglednica 18: Vrednosti F-statistike in stopnja statistične značilnosti za sklop stališč o formativnem preverjanju znanja (enosmerna analiza variance)
F P
Učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje. 2,864 0,028 Ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v zaključni fazi učnega procesa. 1,436 0,229 Pregledovanje domače naloge pri pouku je način ugotavljanja učenčevega znanja. 0,289 0,884 Pogovor o učni vsebini je način ugotavljanja učenčevega znanja. 0,827 0,511 Učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je učitelju pokazatelj znanja. 1,644 0,171 Učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov sprotnega preverjanja. 1,251 0,296 Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj preverja njihovo znanje. 0,678 0,609 S preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo
snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju. 0,858 0,493
39
F P
Če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje učencev, lahko
poučuje bolje. 0,764 0,552
Razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče preverjati. 0,195 0,940 Spretnosti učencev je težje preverjati kot znanje snovi. 0,692 0,599 Branje zemljevida preverjam le na velikem šolskem zemljevidu. 0,778 0,543 Preverjanje kartografije na športnem dnevu ni primerno, ker učenci niso
pripravljeni. 0,309 0,872
Ničelne hipoteze o enakosti stališč o formativnem preverjanju znanja glede na število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ne moremo zavrniti (p > 0,05), razen v primeru spremenljivke
»učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje«, kjer p-vrednost znaša 0,028 (p < 0,05) in so se statistično značilne razlike potrdile. Pri vseh ostalih spremenljivkah pa med skupinami učiteljev glede na število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ni statistično značilnih razlik v stališčih o formativnem preverjanju znanja (preglednica 18).
Ker smo ugotovili, da med učitelji glede na njihove delovne izkušnje obstajajo statistično značilne razlike v stališču, da je učenec vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje, v nadaljevanju z dodatnimi (tako imenovanimi post-hoc) testi preverjamo, med katerimi skupinami učiteljev po delovni dobi prihaja do statistično značilnih razlik. Ker so velikosti skupin učiteljev glede na število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju različne, predpostavka o enakosti varianc pa ni bila kršena, smo dodatni preizkus testiranja razlik med skupinami izvedli z Gabrielovim preizkusom.
40 Preglednica 19: Rezultati Gabrielovega preizkusa razlik med skupinami učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na delovne izkušnje
Razlika
povprečij P
1–3
4–6 -1,042 0,730
7–18 -1,054 0,370
19–30 -1,467 0,061
30–40 -1,867 0,022
4–6
1–3 1,042 0,730
7–18 -0,012 1,000
19–30 -0,425 0,989
30–40 -0,825 0,745
7–18
1–3 1,054 0,370
4–6 0,012 1,000
19–30 -0,413 0,887
30–40 -0,813 0,323
19–30
1–3 1,467 0,061
4–6 0,425 0,989
7–18 0,413 0,887
30–40 -0,400 0,972
30–40
1–3 1,867 0,022
4–6 0,825 0,745
7–18 0,813 0,323
19–30 0,400 0,972
Iz preglednice 19 je razvidno, da obstajajo statistično značilne razlike v stališču »učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje« med skupinama učiteljev, ki imajo od 1 do 3 leta delovnih izkušenj, in skupino učiteljev, ki imajo od 30 do 40 let delovnih izkušenj (p < 0,05), torej med tistimi, ki imajo najmanj in največ delovnih izkušenj – tisti z največ delovnimi izkušnjami se v statistično značilno večji meri strinjajo s to trditvijo kot tisti, ki imajo najmanj delovnih izkušenj.
»Učiteljev profesionalni razvoj opredeljujemo kot proces signifikantnega in vseživljenjskega učenja, pri katerem učitelji (študenti) osmišljajo in razvijajo svoja pojmovanja ter spreminjajo svojo prakso poučevanja; gre za proces, ki vključuje učiteljevo osebnost, poklicno in socialno dimenzijo in pomeni učiteljevo napredovanje v smeri kritičnega, neodvisnega, odgovornega odločanja in ravnanja« (Valenčič Zuljan, 2001). Učitelji začetniki (z 1 do 3 let delovnih izkušenj) sodijo v prvo fazo, imenovano »faza preživetja in odkrivanja«, za katero je značilno iskanje lastnega izraza, pa tudi upoštevanja postavljenih pravil in zunanjih okvirov. Možno je, da želijo učitelji začetniki v večji meri izpostaviti etapo preverjanja pred ocenjevanjem. Hubermanov model (1992, v Valenčič Zuljan, 2001) pri učiteljih z daljšo delovno dobo, ki spadajo včetrto fazo njegovega modela profesionalnega razvoja nakazuje, da del učiteljev v tem obdobju poučuje v smeri distance in nemoči ter učni proces vodi dokaj tradicionalno.
41 3.4.1.4 Stališča učiteljev o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz
prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na stopnjo izobrazbe Preglednica 20: Povprečno strinjanje s trditvami o formativnem preverjanju znanja pri obravnvsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na stopnjo izobrazbe
Višješolska
Visokošolska,
univerzitetna Magisterij
N = 15 N = 71 N = 1
Učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja
njegovo znanje. 4,33 3,44 5,00
Ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v zaključni
fazi učnega procesa. 2,53 2,46 1,00
Pregledovanje domače naloge pri pouku je način
ugotavljanja učenčevega znanja. 3,40 3,45 3,00
Pogovor o učni vsebini je način ugotavljanja učenčevega
znanja. 3,27 3,90 4,00
Učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je učitelju
pokazatelj znanja. 2,53 2,54 3,00
Učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov
sprotnega preverjanja. 1,80 1,94 1,00
Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj
preverja njihovo znanje. 3,13 2,84 1,00
S preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju.
2,33 2,89 3,00
Če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano
preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje. 2,93 3,82 4,00 Razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče
preverjati. 2,33 2,69 1,00
Spretnosti učencev je težje preverjati kot znanje snovi. 3,00 3,28 3,00 Branje zemljevida preverjam le na velikem šolskem
zemljevidu. 1,73 1,90 1,00
Preverjanje kartografije na športnem dnevu ni primerno,
ker učenci niso pripravljeni. 2,20 2,14 1,00
V preglednici 20, kjer so prikazane povprečne vrednosti strinjanja učiteljev s trditvami o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na stopnjo izobrazbe, so sicer prikazani rezultati za skupino učiteljev, ki imajo magisterij, vendar rezultati niso interpretirani zaradi majhnega numerusa skupine (n = 1).
Iz povprečnih vrednosti stališč o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na stopnjo izobrazbe (preglednica 20) sledi, da tisti učitelji, ki so pridobili visokošolsko in univerzitetno izobrazbo, višje ocenjujejo postavke:
- pregledovanje domače naloge pri pouku je način ugotavljanja učenčevega znanja, - pogovor o učni vsebini je način ugotavljanja učenčevega znanja,
- učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov sprotnega preverjanja,
- s preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju,
- če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje,
42 - da razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče preverjati,
- da je spretnosti učencev težje preverjati kot znanje snovi in
- da branje zemljevida preverjajo le na velikem šolskem zemljevidu.
Redkeje pa se ti učitelji strinjajo s trditvami, da je učenec vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje, da ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v zaključni fazi učnega procesa, in da »Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj preverja njihovo znanje«.
Preglednica 21: Rezultati enosmerne analize variance za preverjanje razlik v stališčih učiteljev razrednega pouka v petem razreduo formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije, glede na stopnjo izobrazbe
F P
Učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje. 3,826 0,026 Ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v zaključni fazi učnega procesa. 0,584 0,560 Pregledovanje domače naloge pri pouku je način ugotavljanja učenčevega znanja. 0,095 0,909 Pogovor o učni vsebini je način ugotavljanja učenčevega znanja. 2,325 0,104 Učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je učitelju pokazatelj znanja. 0,083 0,921 Učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov sprotnega preverjanja. 0,617 0,542 Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj preverja njihovo znanje. 1,300 0,278 S preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo
snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju. 1,546 0,219 Če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje učencev, lahko
poučuje bolje. 5,585 0,005
Razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče preverjati. 2,299 0,107 Spretnosti učencev je težje preverjati kot znanje snovi. 0,350 0,706 Branje zemljevida preverjam le na velikem šolskem zemljevidu. 0,570 0,568 Preverjanje kartografije na športnem dnevu ni primerno, ker učenci niso
pripravljeni. 0,441 0,645
Kljub omenjenim razlikam pa o obstoju statistično značilnih razlik med učitelji v večini stališč o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na pridobljeno stopnjo izobrazbe ne moremo govoriti (p > 0,05), saj se kot statistično značilne pokažejo le razlike v stališču, da je učenec vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje (F = 3,826; p < 0,05), s čimer se v večji meri strinjajo učitelji, ki imajo višješolsko izobrazbo, in v stališču, da če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje (F = 5,585; p < 0,01), s čimer se v statistično značilno večji meri strinjajo učitelji, ki imajo visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo (preglednica 21).
3.4.1.5 Stališča učiteljev o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na naziv
Preglednica 22: Povprečno strinjanje s trditvami o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na naziv
43 Naziv
Nimam
naziva Mentor Svetovalec Svetnik N = 11 N = 35 N = 42 N = 2 Učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja
njegovo znanje. 3,27 3,37 3,83 4,00
Ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v
zaključni fazi učnega procesa. 2,70 2,20 2,62 2,50
Pregledovanje domače naloge pri pouku je način
ugotavljanja učenčevega znanja. 3,00 3,62 3,30 4,00
Pogovor o učni vsebini je način ugotavljanja
učenčevega znanja. 4,00 3,71 3,83 4,50
Učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je
učitelju pokazatelj znanja. 2,82 2,57 2,42 2,00
Učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov
sprotnega preverjanja. 2,55 1,82 1,91 1,50
Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj
preverja njihovo znanje. 3,36 2,60 3,03 3,00
S preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju.
3,36 2,63 2,71 3,50
Če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano
preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje. 3,45 3,74 3,60 3,00 Razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče
preverjati. 2,45 2,60 2,74 1,50
Spretnosti učencev je težje preverjati kot znanje snovi. 3,45 3,17 3,17 4,00 Branje zemljevida preverjam le na velikem šolskem
zemljevidu. 1,91 1,85 1,88 1,50
Preverjanje kartografije na športnem dnevu ni
primerno, ker učenci niso pripravljeni. 2,00 2,00 2,47 1,00 Iz povprečnih vrednosti pri stališčih učiteljev o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (preglednica 22) sledi:
- Učitelji brez naziva se najpogosteje strinjajo s trditvijo, da je pogovor o učni vsebini način ugotavljanja učenčevega znanja, najredkeje pa se strinjajo s trditvijo, da branje zemljevida preverjajo le na velikem šolskem zemljevidu.
- Učitelji z nazivom mentor se najpogosteje strinjajo s trditvijo, da če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje, najredkeje pa se strinjajo s trditvijo, da učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov sprotnega preverjanja.
- Učitelji z nazivom svetovalec se najpogosteje strinjajo s trditvijo, da je učenec vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje, in s trditvijo, da je pogovor o učni vsebini način ugotavljanja učenčevega znanja. Učitelji z nazivom svetovalec se najredkeje strinjajo s trditvijo, da branje zemljevida preverjajo le na velikem šolskem zemljevidu.
Za ugotavljanje razlik v stališčih o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na naziv smo izvedli analizo variance, kjer smo primerjali odgovore učiteljev.
44 Preglednica 23: Vrednosti F-statistike in stopnja statistične značilnosti za sklop stališč o formativnem preverjanju znanja (enosmerna analiza variance)
F P
Učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje. 1,099 0,354 Ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v zaključni fazi učnega procesa. 0,727 0,538 Pregledovanje domače naloge pri pouku je način ugotavljanja učenčevega znanja. 1,183 0,321 Pogovor o učni vsebini je način ugotavljanja učenčevega znanja. 0,514 0,674 Učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je učitelju pokazatelj znanja. 0,538 0,658 Učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov sprotnega preverjanja. 1,913 0,133 Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj preverja njihovo znanje. 1,150 0,334 S preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo
snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju. 1,563 0,204 Če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje učencev, lahko
poučuje bolje. 0,520 0,670
Razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče preverjati. 1,150 0,333 Spretnosti učencev je težje preverjati kot znanje snovi. 0,441 0,724 Branje zemljevida preverjam le na velikem šolskem zemljevidu. 0,100 0,960 Preverjanje kartografije na športnem dnevu ni primerno, ker učenci niso
pripravljeni. 1,639 0,186
Ničelne hipoteze o enakosti v stališčih o formativnem preverjanju znanja glede na naziv ne moremo zavrniti (p > 0,05). Med skupinami glede na naziv učitelja torej ni statistično pomembnih razlik v stališčih o formativnem preverjanju znanja (preglednica 23).
3.4.1.6 Stališča učiteljev o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na razrede, ki jih učitelji poučujejo
Preglednica 24: Povprečno strinjanje s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu s trditvami o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije glede na razrede, ki jih učitelji poučujejo
Poučevanje drugih razredov
Da Ne
N = 72 N = 17
Učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo
znanje. 3,72 3,12
Ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v zaključni fazi
učnega procesa. 2,58 2,06
Pregledovanje domače naloge pri pouku je način ugotavljanja
učenčevega znanja. 3,47 3,18
Pogovor o učni vsebini je način ugotavljanja učenčevega znanja. 3,75 4,06 Učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je učitelju pokazatelj
znanja. 2,48 2,59
Učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov sprotnega
preverjanja. 1,88 2,29
Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj preverja
njihovo znanje. 2,90 3,00
45
Poučevanje drugih razredov
Da Ne
N = 72 N = 17
S preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o
učenčevem znanju. 2,83 2,59
Če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje
učencev, lahko poučuje bolje. 3,74 3,06
Razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče preverjati. 2,60 2,82 Spretnosti učencev je težje preverjati kot znanje snovi. 3,29 3,00 Branje zemljevida preverjam le na velikem šolskem zemljevidu. 1,88 1,88 Preverjanje kartografije na športnem dnevu ni primerno, ker učenci
niso pripravljeni. 2,06 2,88
Iz povprečnih vrednosti stališč o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na stopnjo izobrazbe (preglednica 24) sledi, da tisti učitelji, ki poučujejo tudi v drugih razredih (ne samo v petem razredu), v povprečju pogosteje menijo:
- učenec vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja njegovo znanje,
- ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v zaključni fazi učnega procesa, - pregledovanje domače naloge pri pouku način ugotavljanja učenčevega znanja,
- s preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo snovi učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju,
- če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje,
- da je spretnosti učencev težje preverjati kot znanje snovi.
Učitelji, ki poučujejo samo pete razrede, pogosteje menijo, da je:
- pogovor o učni vsebini način ugotavljanja učenčevega znanja,
- učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) učitelju pokazatelj znanja, - učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov sprotnega preverjanja, - učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj preverja njihovo znanje, - razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče preverjati,
- branje zemljevida preverjajo le na velikem šolskem zemljevidu,
- preverjanje kartografije na športnem dnevu neprimerno, ker učenci niso pripravljeni.
Preglednica 25: Rezultati t-testa za neodvisne vzorce za preverjanje razlik v stališčih učiteljev razrednega pouka v petem razredu o formativnem preverjanju znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije, glede na razrede, ki jih učitelji poučujejo
t-statistika Stopinje prostosti
Stopnja statistične značilnosti (p) Učenec je vedno seznanjen s tem, da učitelj preverja
njegovo znanje. 1,371 20 0,186
Ugotavljanje učenčevega znanja poteka šele v zaključni
fazi učnega procesa. 1,434 86 0,155
Pregledovanje domače naloge pri pouku je način
ugotavljanja učenčevega znanja. 0,786 20 0,441
Pogovor o učni vsebini je način ugotavljanja učenčevega
znanja. -1,104 86 0,273
46
t-statistika Stopinje prostosti
Stopnja statistične značilnosti (p) Učenčevo vedenje (neverbalna komunikacija) je učitelju
pokazatelj znanja. -0,361 88 0,719
Učiteljevo načrtovanje pouka ni odvisno od rezultatov
sprotnega preverjanja. -1,457 21 0,160
Učenci pokažejo pravo znanja le, ko vedo, da učitelj
preverja njihovo znanje. -0,270 84 0,788
S preverjanjem znanja ob razgovoru in opazovanju dela učencev med obravnavo snovi si učitelj lahko ustvari napačno predstavo o učenčevem znanju.
0,808 87 0,421
Če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano
preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje. 2,573 87 0,012 Razumevanja določenih učnih vsebin ni mogoče
preverjati. -0,820 88 0,414
Spretnosti učencev je težje preverjati kot znanje snovi. 0,671 18 0,511 Branje zemljevida preverjam le na velikem šolskem
zemljevidu. -0,027 87 0,978
Preverjanje kartografije na športnem dnevu ni primerno,
ker učenci niso pripravljeni. -1,959 20 0,064
Kljub nakazanim razlikam pa pri večini stališč ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah (preglednica 25), razen pri stališču, da če učitelj med obravnavo snovi tudi nenačrtovano preverja znanje učencev, lahko poučuje bolje, s čimer se učitelji, ki poučujejo tudi v drugih razredih, strinjajo v statistično značilno večji meri (t = 2,573; p < 0,05).
3.4.1.7 Pogostost načinov formativnega preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz