Razlike med učitelji v pogostosti posluževanja načinov preverjanja znanja

Zanimale so nas tudi razlike v pogostosti posluževanja načinov pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, izobrazbo, naziv, razred, ki ga poučujejo učitelji. Razlike smo preverili s hi-kvadrat preizkusom.

Zaradi maloštevilnosti enot v posameznih skupinah kategorij neodvisnih spremenljivk izvedba hi-kvadrat preizkusa ni možna, zato tudi ni možno ugotoviti, ali so razlike v uvajanju sprememb pri učiteljih glede na njihove socio-demografske podatke statistično značilne, prav tako interpretacija rezultatov ni smiselna, kjer je numerus skupine manjši od 30 enot.

52 3.4.1.9 Pogostost posluževanja načinov preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz

prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na leta delovnih izkušenj

Preizkus obstoja statistično značilnih razlik med skupinami učiteljev glede na njihovo delovno dobo ni možen, saj je število odgovorov v posameznih kategorijah odgovorov premajhen.

Preglednica 27: Pogostost posluževanja načinov preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na število let delovnih izkušenj

Število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju

1–3 4–6 7–18 19–30 30–40

N = 6 N = 8 N = 31 N = 31 N = 15 Opazovanje učencev med

reševanjem nalog na učnem listu – individualno.

pogosto 50 % 63 % 61 % 74 % 67 %

manj pogosto 50 % 25 % 35 % 23 % 33 %

nikoli 0 % 13 % 3 % 3 % 0 %

Opazovanje učencev med reševanjem nalog na učnem listu – v paru.

pogosto 33 % 25 % 23 % 43 % 47 %

manj pogosto 67 % 63 % 74 % 53 % 53 %

nikoli 0 % 13 % 3 % 3 % 0 %

Razgovor pri frontalni obliki pouka. reševanjem nalog pred tablo – ko so v vlogi izvajalca.

pogosto 67 % 25 % 68 % 53 % 73 %

manj pogosto 33 % 75 % 29 % 40 % 27 %

nikoli 0 % 0 % 3 % 7 % 0 %

Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo (zemljevidom) – ko so v vlogi opazovalca.

pogosto 50 % 50 % 30 % 43 % 47 %

manj pogosto 17 % 38 % 60 % 37 % 47 %

nikoli 33 % 13 % 10 % 20 % 7 %

Opazovanje učencev med zapisovanjem snovi v zvezke med obravnavo.

Učenec komentira učno snov:

postavlja vprašanja.

53 Iz preglednice 27 pa lahko razberemo, da se določene razlike glede na leta delovnih izkušenj vseeno nakazujejo.

Učitelji, ki imajo več izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, se pogosteje poslužujejo:

- opazovanja učencev med reševanjem nalog na učnem listu – individualno ali v paru, - opazovanja vedenja učencev med obravnavo snovi,

- opazovanja učencev med reševanjem nalog pred tablo – ko so v vlogi izvajalca in - opazovanja učencev,med zapisovanjem snovi v zvezke med obravnavo.

Tako učitelji z več, kot tudi tisti z manj izkušnjami se pogosto poslužujejo razgovora pri frontalni obliki pouka, pa tudi formativnega preverjanja znanja prek komentiranja učencev učne snovi, postavljanja vprašanja in preverjanja domačih nalog.

3.4.1.10 Pogostost posluževanja načinov preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na stopnjo izobrazbe Preizkus obstoja statistično značilnih razlik med skupinami učiteljev glede na njihovo stopnjo pridobljene izobrazbe ni možen.

Preglednica 28: Pogostost posluževanja načinov preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na stopnjo izobrazbe

Višješolska Visokošolska,

univerzitetna Magisterij

N = 15 N = 71 N = 1

Opazovanje učencev med reševanjem nalog na učnem listu – individualno.

pogosto 67 % 65 % 0 %

manj pogosto 33 % 31 % 100 %

nikoli 0 % 4 % 0 %

Opazovanje učencev med reševanjem nalog na učnem listu – v paru.

pogosto 40 % 34 % 0 %

manj pogosto 60 % 62 % 100 %

nikoli 0 % 4 % 0 %

Razgovor pri frontalni obliki pouka.

pogosto 100 % 90 % 100 %

manj pogosto 0 % 6 % 0 %

nikoli 0 % 4 % 0 %

Opazovanje vedenja učencev med obravnavo snovi.

pogosto 80 % 61 % 0 %

manj pogosto 20 % 33 % 100 %

nikoli 0 % 6 % 0 %

Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo – ko so v vlogi izvajalca.

pogosto 67 % 58 % 0 %

manj pogosto 33 % 38 % 100 %

nikoli 0 % 4 % 0 %

Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo (zemljevidom) – ko so v vlogi opazovalca.

pogosto 60 % 39 % 0 %

manj pogosto 33 % 50 % 0 %

nikoli 7 % 11 % 100 %

Opazovanje učencev med zapisovanjem snovi v zvezke med obravnavo.

pogosto 64 % 42 % 100 %

manj pogosto 29 % 49 % 0 %

54 Višješolska Visokošolska,

univerzitetna Magisterij

N = 15 N = 71 N = 1

nikoli 7 % 10 % 0 %

Opazovanje med skupinskim delom.

pogosto 64 % 67 % 0 %

manj pogosto 36 % 31 % 100 %

nikoli 0 % 3 % 0 %

Učenec komentira učno snov: postavlja vprašanja. univerzitetno izobrazbo, prihaja do nekaterih manjših razlik. Iz preglednice 28 je razvidno, da se učitelji, ki imajo višješolsko izobrazbo, v primerjavi z učitelji z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, pogosteje poslužujejo skoraj vseh načinov. Predvsem pa »Opazovanja vedenja učencev med obravnavo snovi.«, »Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo (zemljevidom) – ko so v vlogi opazovalca.« in »Opazovanje učencev med zapisovanjem snovi v zvezke med obravnavo.«. V večji meri se učitelji z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo poslužujejo predvsem načina, da »Učenec komentira učno snov: postavlja vprašanja.«, in malenkost pogosteje tudi »Opazovanje med skupinskim delom.«.

3.4.1.11 Pogostost posluževanja načinov preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na naziv

Preizkus obstoja statistično značilnih razlik med skupinami učiteljev glede na njihov naziv ni možen.

Preglednica 29: Pogostost posluževanja načinov preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na naziv učitelja

Brez

naziva Mentor Svetovalec Svetnik N = 11 N = 35 N = 43 N = 2 Opazovanje učencev med

reševanjem nalog na učnem listu – individualno.

pogosto 45 % 57 % 79 % 50 %

manj pogosto 45 % 40 % 19 % 50 %

nikoli 9 % 3 % 2 % 0 %

Opazovanje učencev med

reševanjem nalog na učnem listu – v paru.

pogosto 27 % 34 % 36 % 50 %

manj pogosto 64 % 63 % 62 % 50 %

nikoli 9 % 3 % 2 % 0 %

Razgovor pri frontalni obliki pouka.

pogosto 82 % 97 % 91 % 100 %

manj pogosto 9 % 0 % 7 % 0 %

nikoli 9 % 3 % 2 % 0 %

pogosto 55 % 63 % 63 % 50 %

55 Brez

naziva Mentor Svetovalec Svetnik N = 11 N = 35 N = 43 N = 2 Opazovanje vedenja učencev med

obravnavo snovi.

manj pogosto 36 % 34 % 28 % 50 %

nikoli 9 % 3 % 9 % 0 %

Opazovanje učencev med

reševanjem nalog pred tablo – ko so v vlogi izvajalca.

pogosto 45 % 60 % 64 % 50 %

manj pogosto 55 % 34 % 33 % 50 %

nikoli 0 % 6 % 2 % 0 %

Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo (zemljevidom) – ko so v vlogi opazovalca.

pogosto 55 % 48 % 30 % 50 %

manj pogosto 27 % 48 % 49 % 0 %

nikoli 18 % 3 % 21 % 50 %

Opazovanje učencev med

zapisovanjem snovi v zvezke med obravnavo.

pogosto 45 % 40 % 50 % 100 %

manj pogosto 36 % 49 % 43 % 0 %

nikoli 18 % 11 % 7 % 0 %

Opazovanje med skupinskim delom.

pogosto 45 % 71 % 69 % 50 %

manj pogosto 45 % 26 % 31 % 50 %

nikoli 9 % 3 % 0 % 0 %

Učenec komentira učno snov:

postavlja vprašanja.

pogosto 91 % 77 % 75 % 100 %

manj pogosto 0 % 23 % 23 % 0 %

nikoli 9 % 0 % 3 % 0 %

Preverjanje domačih nalog.

pogosto 82 % 89 % 79 % 100 %

manj pogosto 18 % 11 % 19 % 0 %

nikoli 0 % 0 % 2 % 0 %

Skupini učiteljev, ki imata naziv mentor in svetovalec, sta si sicer podobni v naklonjenosti pogostosti posluževanja načinov preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije. Tako lahko iz preglednice 29 razberemo, da se učitelji, ki imajo naziv svetovalec ali mentor, pogosteje poslužujejo večine načinov. Opazovanja učencev med reševanjem nalog pred tablo (zemljevidom) – ko so v vlogi opazovalca in postavljanje vprašanj s strani učenca oziroma komentiranje učne snovi se pogosteje poslužujejo učitelji brez naziva kot učitelji z nazivom svetovalec ali mentor. Slednji se pogosteje odločijo za preverjanje domačih nalog.

3.4.1.12 Pogostost posluževanja načinov preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na razrede, ki jih poučujejo

Preizkus obstoja statistično značilnih razlik med skupinami učiteljev glede na to, ali so v zadnjih desetih letih poučevali tudi učence drugih razredov (ne samo petega razreda), ni možen.

56 Preglednica 30: Pogostost posluževanja načinov preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na razrede, ki jih poučujejo

Poučevanje drugih razredov

Da Ne

N = 73 N = 17 Opazovanje učencev med reševanjem

nalog na učnem listu – individualno.

pogosto 63 % 76 %

manj pogosto 33 % 24 %

nikoli 4 % 0 %

Opazovanje učencev med reševanjem nalog na učnem listu – v paru.

pogosto 36 % 31 %

manj pogosto 63 % 56 %

nikoli 1 % 13 %

Razgovor pri frontalni obliki pouka.

pogosto 95 % 82 %

manj pogosto 3 % 12 %

nikoli 3 % 6 %

Opazovanje vedenja učencev med obravnavo snovi.

pogosto 66 % 41 %

manj pogosto 33 % 29 %

nikoli 1 % 29 %

Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo – ko so v vlogi izvajalca.

pogosto 61 % 59 %

manj pogosto 36 % 35 %

nikoli 3 % 6 %

Opazovanje učencev med reševanjem nalog pred tablo (zemljevidom) – ko so v vlogi opazovalca.

pogosto 45 % 24 %

manj pogosto 48 % 29 %

nikoli 7 % 47 %

Opazovanje učencev med zapisovanjem snovi v zvezke med obravnavo.

pogosto 45 % 50 %

manj pogosto 48 % 25 %

nikoli 7 % 25 %

Opazovanje med skupinskim delom.

pogosto 68 % 63 %

manj pogosto 32 % 25 %

nikoli 0 % 13 %

Učenec komentira učno snov: postavlja vprašanja. poučujejo tudi učence drugih razredov (ne samo petega razreda). Iz preglednice 30 je razvidno, da se učitelji, ki poučujejo tudi učence drugih razredov (ne samo petega razreda), pogosteje poslužujejo skoraj vseh načinov pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu.

57 Le opazovanja učencev med reševanjem nalog na učnem listu – individualno in opazovanja učencev med zapisovanjem snovi v zvezke med obravnavo se pogosteje poslužijo učitelji, ki poučujejo samo pete razrede.

3.4.1.13 Samoocena znanja in usposobljenostiučiteljev za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu

Zanimalo nas je kako učitelji ocenjujejo svoje znanje in usposobljenost za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu. Samooceno znanja in usposobljenosti so učitelji podali tako, da so obkrožili enega izmed naslednjih odgovorov: 1 – popolnoma neusposobljen/a, 2 – neusposobljen/a, 3 – niti usposobljen/a, niti neusposobljen/a, 4 – usposobljen/a ali 5 – popolnoma usposobljen/a.

Grafikon 7: Samoocena usposobljenosti s strani učiteljev razrednega pouka v petem razreduza preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije

Več kot polovica učiteljev (59,6 %) meni, da je usposobljena (ocena 4) za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (grafikon 7).

Popolnoma usposobljena se počuti več kot četrtina učiteljev (29,2 %). Manjši delež učiteljev (6,7

%) ocenjuje lastno usposobljenost s srednjo oceno (»niti usposobljen/-a, niti neusposobljen/-a«).

Najmanjši delež učiteljev zaznava lastno neusposobljenost (2,2 %) ali popolno neusposobljenost (2,2 %) za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu.

Preglednica 31: Opisne statistike spremenljivke ocena lastne usposobljenosti s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije

Min Max Aritmetična

sredina Mediana Std.

odklon

Ocena usposobljenosti 1 5 4,11 4,00 0,804

Razpon vrednosti spremenljivke ocena usposobljenosti (preglednica 31) je torej od 1 do 5 oziroma od popolne neusposobljenosti do popolne usposobljenosti, pri čemer gre najpogosteje za usposobljenost (ocena 4).

58 Grafikon 8: Izražena želja po dodatnem izpopolnjevanju znanja iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu

Več kot polovica (51,7 %) anketiranih učiteljev ima željo po dodatnem izpopolnjevanju znanja iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (grafikon 8).

Učitelji so navedli različna področja, na katerih želijo dodatno izpopolniti znanje iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu:

- delo s kompasom, uporaba kompasa z zemljevidom - prostorska orientacija,

- računanje razdalj,

- vrste in risanje zemljevidov,

- organizacija orientacijskih pohodov,

- izkustveno učenje v okolici šole, priprava projektov izkustvenega učenja v naravi, - prilagoditve za učence, ki imajo težave z razumevanjem prostorske orientacije.

Nekateri učitelji bi želeli dodatno izpopolniti znanje v splošnem na tem področju, drugi pa na vseh področjih iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu.

Učitelji, ki ne želijo dodatno izpopolniti znanja iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu, za to navajajo različne argumente:

- menijo, da so na tem področju dovolj usposobljeni in zato ne potrebujejo dodatnega izpopolnjevanja znanja s tega področja,

- dodatnega izpopolnjevanja znanja ne potrebujejo, ker so v dosedanjih letih dovolj izpopolnili svoje znanje,

- ker nimajo volje,

- dovolj znanja so pridobili med študijem,

- znanje s tega področja uporabljajo tudi sicer v življenju, ker ni potrebe, ker sproti dovolj izpopolnjujejo svoje znanje,

- gredo v pokoj,

- na voljo je dovolj literature.

Hergan I. (2013, str. 272) navaja: »V šolah vsako leto opažamo porast dinamike v pouku, večjo tehnološko podporo, interaktivnost in prilagodljivost, ki je na eni strani sodobni učitelji še ne obvladajo, na drugi pa jo sodobni učenci pričakujejo. Razvoj in dostopnost elektronskih naprav in mobilne tehnologije narekujeta/zahtevata nove načine učenja tudi na področju kartografije.«

Uvajanje sodobnih oblik in metod poučevanja pa nedvomno pomeni tudi drugačne pristope v celotnem procesu poučevanja. Delo učitelja je poslanstvo tiste vrste, pri katerem sta dejansko jasna namembnost in smiselnost, delo je pestro, razgibano in ovrednoteno. Prav tako je izvedba odvisna od osebnega prizadevanja in dokazovanja ter odgovornosti za rezultate. Gledano s tega zornega kota bi lahko bili učitelji v vseh kariernih fazah ustrezno motivirani za profesionalno delo in učenje ter nadaljnje izobraževanje (Bele, 2013).

59 3.4.1.14 Razlike med učitelji v samooceni znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja

pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu Nadalje nas je zanimalo ali se pri učiteljih pojavljajo statistično pomembne razlike v oceni znanja glede na delovno izkušenost, izobrazbo, naziv, razred, ki ga poučujejo.

Razlike v oceni znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu pri učiteljih glede na število let njihovih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, izobrazbo, naziv, razred, ki ga poučujejo, smo preverili z enosmerno analizo variance (ANOVA) in t-testom za neodvisne vzorce Zanimalo nas je, ali se učitelji glede na omenjene neodvisne spremenljivke statistično značilno razlikujejo v oceni lastnega znanja in usposobljenosti.

3.4.1.15 Ocena znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju

Preglednica 32: Povprečne vrednosti ocene znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju

1–3 4–6 7–18 19–30 30–40

N = 6 N = 6 N = 30 N = 30 N = 15 Stopnja ocene lastne usposobljenosti 3,83 4,17 4,23 3,97 4,20 Iz povprečnih vrednosti ocene znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (preglednica 32) sledi, da se kot najbolj usposobljeni za tovrstno preverjanje čutijo učitelji, ki imajo od 7 do 18 let delovne dobe in učitelji, ki imajo od 30 do 40 let delovne dobe. Svojo usposobljenost sicer kot najnižjo ocenjujejo tisti učitelji, ki imajo od 1 do 3 leta delovne dobe.

Preglednica 33: Rezultati enosmerne analize variance za preverjanje razlik v oceni znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na število let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju

Vsota

kvadratov

Stopinje prostosti

Povprečje

kvadratov F-statistika p

Med skupinami 1,669 4 0,417 0,629 0,643

Znotraj skupin 54,400 82 0,663

Skupaj 56,069 86

Čeprav je bilo moč predhodno zaznati nekatere razlike med učitelji v njihovi oceni znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na število let delovnih izkušenj (preglednica 33), pa se te razlike ne pokažejo kot statistično značilne (p > 0,05).

60 3.4.1.16 Ocena znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz

prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na stopnjo izobrazbe Preglednica 34: Povprečne vrednosti ocene znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na stopnjo izobrazbe

Višješolska

Visokošolska,

univerzitetna Magisterij

N = 15 N = 68 N = 1

Stopnja ocene lastne usposobljenosti 3,93 4,10 4,00

Iz povprečnih vrednosti ocene znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (preglednica 34) sledi, da se kot najbolj usposobljeni za tovrstno preverjanje čutijo učitelji, ki so pridobili visokošolsko in univerzitetno stopnjo izobrazbe. Svojo usposobljenost sicer kot najnižjo ocenjujejo tisti učitelji, ki so pridobili višješolsko stopnjo izobrazbe.

Preglednica 35: Rezultati enosmerne analize variance za preverjanje razlik v oceni znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na stopnjo izobrazbe

Vsota

kvadratov

Stopinje prostosti

Povprečje

kvadratov F-statistika p

Med skupinami 0,359 2 0,179 0,273 0,762

Znotraj skupin 53,213 81 0,657

Skupaj 53,571 83

Kljub omenjenim razlikam pa o obstoju statistično značilnih razlik med učitelji v njihovi oceni znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na pridobljeno stopnjo izobrazbe (preglednica 35) ne moremo govoriti (p > 0,05).

3.4.1.17 Ocena znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razreduglede na naziv

Preglednica 36: Povprečne vrednosti ocene znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na naziv

Nimam naziva

Mentor Svetovalec Svetnik

N = 10 N = 33 N = 42 N = 2

Stopnja ocene lastne usposobljenosti 3,90 4,09 4,14 4,50 Iz povprečnih vrednosti ocene znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (preglednica 36) sledi, da se ocena lastne usposobljenosti viša z višanjem pridobljenega naziva učiteljev.

61 Preglednica 37: Rezultati enosmerne analize variance za preverjanje razlik v oceni znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu, glede na naziv

Vsota

kvadratov

Stopinje prostosti

Povprečje

kvadratov F-statistika p

Med skupinami 0,799 3 0,266 0,400 0,753

Znotraj skupin 55,270 83 0,666

Skupaj 56,069 86

Vendar pa kljub temu, da se nakazuje trend rasti občutja usposobljenosti z višanjem naziva učitelja, razlike med skupinami učiteljev v njihovi oceni znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (preglednica 37) niso statistično značilne (p > 0,05).

3.4.1.18 Ocena znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu glede na razrede, ki jih učitelji poučujejo

Preglednica 38: Povprečne vrednosti ocene znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije s strani učiteljev razrednega pouka v petem razredu, glede na razrede, ki jih učitelji poučujejo

Poučevanje drugih razredov

Da Ne

N = 69 N = 17

Stopnja ocene lastne usposobljenosti 4,04 4,35

Iz povprečnih vrednosti ocene znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (preglednica 38) sledi, da se kot bolj usposobljeni za tovrstno preverjanje čutijo učitelji, ki poučujejo le peti razred, medtem ko se učitelji, ki poučujejo tudi druge razrede, za tovrstno preverjanje čutijo manj usposobljeni.

Preglednica 39: Rezultati t-testa za neodvisne vzorce za preverjanje razlik v oceni znanja in usposobljenosti za preverjanje znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu, glede na razrede, ki jih učitelji poučujejo

t-statistika Stopinje

prostosti

Stopnja statistične značilnosti (p) Stopnja ocene lastne usposobljenosti -1,416 84 0,161

Kljub nakazanim razlikam pa o teh ne moremo govoriti kot o statistično značilnih (preglednica 39), saj vrednost testne statistike (t = -1,416) ni statistično značilna (p > 0,05).

3.4.1.19 Uvajanje sprememb pri nadaljnih urah poučevanja na podlagi pridobljenih informacij iz faze formativnega preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu

Nadalje nas je zanimalo morebitno uvajanje sprememb pri naslednjih urah poučevanja na podlagi pridobljenih informacij v petih različnih situacijah iz faze formativnega preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu. Učitelji so tako

62 opredelili, ali bi v posameznih situacijah uvedli spremembo, in nato zapisali, kakšno spremembo bi uvedli.

Grafikon 9: Uvajanje sprememb pri naslednjih urah poučevanja na podlagi prejetih informacij

Uvajanje sprememb pri nadaljnjih urah poučevanja na podlagi prejetih informacij, ki jih pridobijo iz formativnega preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu (grafikon 9) smo preverjali s petimi spremenljivkami. Pri vseh petih postavkah prevladuje delež (od 60 % do 84 %) učiteljev, ki bi uvedli spremembe pri naslednjih urah poučevanja na podlagi prejetih informacij. Odgovor, da spremembe pri naslednjih urah poučevanja ne bi uvedli je v največjem deležu zastopan pri postavki »Branje legend je nekaterim še vedno problem.« (40 %) in »Nekaj učencev izkazujejo težave pri določanju strani neba.« (39 %).

Učitelje, ki so se odločili, da bodo v naslednjih učnih urah uvedli spremembe, smo vprašali, na kakšen način bi na podlagi informacij, ki jih pridobijo v fazi formativnega preverjanja znanja pri obravnavi vsebin iz prostorske orientacije in kartografije v petem razredu, uvedli spremembe pri nadaljnjih urah poučevanja.

 Situacija: V uvodni uri ugotovim skromno predznanje učencev.

Učitelji, ki so označili, da bi v primeru, če bi v uvodni uri ugotovili skromno predznanje učencev, uvedli spremembe, so najpogosteje navedli naslednje spremembe:

- dodatna in ponovljena razlaga, ponovitev temeljne in osnovne učne snovi, - utrjevanje in ponavljanje učne snovi.

Navedli pa so tudi uvedbo naslednjih spremembe v naslednjih urah:

- temeljitejše spremljanje in dodatna opozorila, - dodatne vsebine in razlaga lanske snovi, - drugačna razlaga, iskanje drugega načina dela,

- namenitev nekaj ur za ponovitev snovi, osnovnih pojmov, - priprava bolj poglobljenega in daljšega uvoda v učno snov, - razlaga snovi s strani enega izmed učencev, podkrepitev s primeri,

- počasna obravnava nove snovi, pri razlagi tudi vključitev veliko slikovnih in konkretnih situacij za boljšo zapomnitev snovi,

- priporočilo obiska knjižnice in iskanja podatkov na spletu, - vključitev problemskega pouka ali skupinskega dela,

63 - več preverjanja znanja med obravnavo.

 Situacija: Nekaj učencev izkazuje težave pri določanju strani neba.

Učitelji, ki so zapisali, da bi v primeru, če bi nekaj učencev izkazovalo težave pri določanju strani

Učitelji, ki so zapisali, da bi v primeru, če bi nekaj učencev izkazovalo težave pri določanju strani

In document PREVERJANJE ZNANJA KOT USMERJEVALEC UČNEGA PROCESA PRI DRUŽBI V PETEM (Strani 64-0)