Faktor
Dejavniki 1 2 3 4 5 6
5. Osebni pristop do otrok s PP 0,762
1. Vzgojiteljevo poznavanje posameznih skupin PP
in njihove posebnosti 0,733
8. Vzgojiteljeva znanja o inkluziji in njenem
pomenu 0,707
13. Timsko delo s celotnim kolektivom 0,696 12. Prilagajanje vsakodnevnih aktivnosti 0,642 15. Osebna in profesionalna angažiranost
vzgojitelja 0,551
16. Dodatna strokovna izobraževanja na temo PP .760
17. Delovne izkušnje vzgojitelja .702
4. Vzgojiteljeva usposobljenost za pripravo
didaktičnega materiala .551
3. Znanja o strategijah, metodah, načinih dela s
PP in pripravi okolja .502
19. Formalna izobrazba vzgojitelja .839
66
Faktor
Dejavniki 1 2 3 4 5 6
18. Delovna doba vzgojitelja .814
2. Vzgojiteljevo poznavanje pravne podlage otrok s
PP .534
9. Priprava staršev na vključitev otroka s PP v
njihov oddelek .840
10. Priprava drugih otrok na vključitev otroka s PP .709
14. Poznavanje razvojne stopnje otrok .741
11. Dokumentiranje otrokovega napredka .719
6. Sodelovanje s starši otroka s PP .678
7. Sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, ki so
vključeni v otrokov razvoj .670
Prvi faktor, ki pojasnjuje 24 % variabilnosti, smo poimenovali dejavniki osebnega značaja in zanimanja vzgojitelja. Opisujejo ga naslednje spremenljivke: Osebni pristop do otrok s PP, Vzgojiteljevo poznavanje posameznih skupin PP in njihove posebnosti, Vzgojiteljeva znanja o inkluziji in njenem pomenu, Timsko delo s celotnim kolektivom, Prilagajanje vsakodnevnih aktivnosti, Osebna in profesionalna angažiranost vzgojitelja.
Drugi faktor, ki pojasnjuje 11 % variabilnosti, smo poimenovali dejavniki znanja s področja posebnih potreb. Opisujejo ga naslednje spremenljivke: Dodatna strokovna izobraževanja na temo PP, Delovne izkušnje vzgojitelja, Vzgojiteljeva usposobljenost za pripravo didaktičnega materiala in Znanja o strategijah, metodah, načinih dela s PP in pripravi okolja.
Tretji faktor, ki pojasnjuje 9 % variabilnosti, smo poimenovali dejavniki izkušenj vzgojitelja.
Opisujejo ga naslednje spremenljivke: Formalna izobrazba vzgojitelja, Delovna doba vzgojitelja in Vzgojiteljevo poznavanje pravne podlage otrok s PP.
Četrti faktor, ki pojasnjuje 7 % variabilnosti, smo poimenovali dejavnik priprave na otroka s posebnimi potrebami. Opisujejo ga naslednje spremenljivke: Priprava staršev na vključitev otroka s PP v njihov oddelek in Priprava drugih otrok na vključitev otroka s PP. Ta faktor je bil poimenovan dejavnik priprave na otroka s posebnimi potrebami.
Peti faktor, ki pojasnjuje 6 % variabilnosti, smo poimenovali dejavnik opazovanja otrokovega razvoja. Opisujeta ga spremenljivki: Poznavanje razvojne stopnje otrok in Dokumentiranje otrokovega napredka.
Šesti faktor, ki pojasnjuje 5 % variabilnosti, smo poimenovali dejavnik sodelovanja s strokovnjaki. Opisujeta ga spremenljivki: Sodelovanje s starši otroka s PP in Sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, ki so vključeni v otrokov razvoj.
Izid faktorske analize nam pove, da smo z izbranim vprašanjem merili šest sklopov vprašanj. Vsak sklop je meril svoje dejavnike, ki so pomembni za delo z otroki s posebnimi potrebami.
67
- Primerjava mnenj o presoji vpliva različnih dejavnikov na profesionalni razvoj glede na državo
V nadaljevanju smo odgovore vzgojiteljev o vplivu 19 dejavnikov na njihovo uspešnost dela z otroki s posebnimi potrebami primerjali med državama. Zanimalo nas je, ali se pridobljeni odgovori statistično pomembno razlikujejo glede na državo.
Preglednica 4.20: Mnenje vzgojiteljev o vplivu dejavnikov na njihovo uspešnost dela z otroki s PP glede na državo skupin PP in njihove posebnosti podlage otrok s PP
S 2,04 0,846 14 3. Znanja o strategijah,
metodah, načinih dela s PP in pripravi okolja
S 1,18 0,386 46 5. Osebni pristop do
otrok s PP S 1,15 0,452 48 6. Sodelovanje s starši
otroka s PP S 1,07 0,264 50 ki so vključeni v otrokov razvoj 8. Vzgojiteljeva znanja o
inkluziji in njenem 9. Priprava staršev na
vključitev otroka s PP v njihov oddelek 10. Priprava drugih otrok
na vključitev otroka s PP S 1,29 0,530 42
68
Izvedli smo Mann-Whitneyjev U-preizkus za dve neodvisni spremenljivki in ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika v presojanju dejavnikov uspešnosti med slovenskimi in nemškimi vzgojitelji. Preizkus je pokazal statistično pomembnost pri skoraj vseh dejavnikih. Dejavniki so zapisani v preglednici 4.21. Iz pregleda vrednosti aritmetičnih sredin je razvidno, da slovenski vzgojitelji pri skoraj vseh dejavnikih namenijo dejavnikom večjo pomembnost kot nemški vzgojitelji. Nemški vzgojitelji namenijo večjo pomembnost kot slovenski vzgojitelji 18. dejavniku
»Delovna doba vzgojitelja« in 19. dejavniku »Formalna izobrazba vzgojitelja«. Kljub temu da slovenski vzgojitelji namenijo dejavnikom večjo pomembnost kot nemški vzgojitelji, se vrednotenje dejavnikov s strani nemških vzgojiteljev še vedno giblje v kategoriji »pomembno«.
69
Preglednica 4.21: Opisna statistika dejavnikov rezultatov Mann-Whitneyjevega U-preizkusa
Dejavnik U z p
1.Vzgojiteljevo poznavanje posameznih skupin PP in njihove
posebnosti 2,566 2,605 0,009
3. Znanja o strategijah, metodah, načinih dela s PP in pripravi okolja 2,516 2,629 0,009 4. Vzgojiteljeva usposobljenost za pripravo didaktičnega materiala 2,916 4,768 0, 000
6. Sodelovanje s starši otroka s PP 2,282 1,998 0,046
9. Priprava staršev na vključitev otroka s PP v njihov oddelek 2,556 2,868 0,004 10. Priprava drugih otrok na vključitev otroka s PP 2,952 4,428 0,000
12. Prilagajanje vsakodnevnih aktivnosti 2,758 3,952 0,000
14. Poznavanje razvojne stopnje otrok 2,507 2,835 0,005
15. Osebna in profesionalna angažiranost vzgojitelja 3,057 5,089 0,000 16. Dodatna strokovna izobraževanja na temo PP 3,102 5,690 0,000
17. Delovne izkušnje vzgojitelja 3,025 5,047 0,000
18. Delovna doba vzgojitelja 1,603 –2,012 0,044
19. Formalna izobrazba vzgojitelja 1,588 –2,055 0,040
- Primerjava mnenj o presoji vpliva različnih dejavnikov na profesionalni razvoj glede na število let delovne dobe
V nadaljevanju smo odgovore vzgojiteljev o vplivu 19 dejavnikov na njihovo uspešnost dela z otroki s PP primerjali glede na leta delovne dobe. Zanimalo nas je, ali se pridobljeni odgovori celotnega vzorca vzgojiteljev statistično pomembno razlikujejo glede na število let delovne dobe.
Preglednica 4.22: Mnenje vzgojiteljev o vplivu dejavnikov na njihovo uspešnost dela z otroki s PP glede na leta delovnih izkušenj
70
71
Kruskal-Wallisov H-preizkus je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v presojanju med dejavniki uspešnosti glede na leta delovne dobe pri naslednjih dejavnikih:
− Timsko delo s celotnim kolektivom (x2 (6) = 20,373, p = 0,002)
Vzgojitelji, ki imajo največ delovnih izkušenj (od 31 do 40 let), so omenjeni dejavnik ocenili kot zelo pomemben (M = 1,00), prav tako se mnenju pridružujejo vzgojitelji, ki so zaposleni manj kot eno leto (M = 1,06). Vzgojitelji, ki so zaposleni med 11 in 18 let, so dejavnik ocenili kot pomemben (M = 1,87).
− Dokumentiranje otrokovega napredka (x2 (6) = 14,581, p = 0,024)
Vzgojitelji, ki imajo med 3 in 4 leti izkušenj, so dejavnik ocenili kot zelo pomemben (M = 1,31).
Vzgojitelji, ki so zaposleni med 11 in 18 let, so dejavnik ocenili kot pomemben (M = 1,91).
− Priprava staršev na vključitev otroka s PP v njihov oddelek (x2 (6) = 14,577, p = 0,024) Vzgojitelji, ki imajo med 19 in 30 let delovnih izkušenj, ocenjujejo ta dejavnik kot zelo pomemben (M = 1,24). Vzgojitelji, ki so zaposleni med 3 in 4 leta, ocenjujejo ta dejavnik kot pomemben dejavnik (M = 1,88).
− Delovne izkušnje vzgojitelja (x2 (6) = 13,382, p = 0,037)
Vzgojitelji, ki so zaposleni najdalj, od 19 do 30 let in od 31 do 40 let, ocenjujejo ta dejavnik kot pomemben (M = 2,00). Vzgojitelji, ki so zaposleni od 3 do 4 leta, ocenjujejo ta dejavnik kot niti pomemben niti nepomemben (M = 2,94).
− Znanja o strategijah, metodah, načinih dela s PP in pripravi okolja (x2 (6) = 12,952, p = 0,044)
Vzgojitelji, ki so zaposleni od 19 do 30 let, ocenjujejo ta dejavnik kot zelo pomemben (M = 1,12).
Vzgojitelji, ki so zaposleni med 1 in 2 leti, ocenjujejo ta dejavnik kot pomemben (M = 1,58).
− Prilagajanje vsakodnevnih aktivnosti (x2 (6) = 12,641, p = 0,049)
72
Vzgojitelji, ki so zaposleni od 19 do 30 let, ocenjujejo ta dejavnik kot zelo pomemben dejavnik (M = 1,35), enako menijo vzgojitelji, ki so zaposleni manj kot 1 leto (M = 1,36). Vzgojitelji, ki so zaposleni med 11 in 18 let, ocenjujejo ta dejavnik kot pomemben (M = 2,04).
Tabelarni zapis preostalih izračunov se nahaja v prilogi.
- Primerjava mnenj o presoji vpliva različnih dejavnikov na profesionalni razvoj glede na skupino otrok s PP
Prav tako nas je zanimalo, kako vzgojitelji presojajo vpliv različnih dejavnikov na njihov profesionalni razvoj glede na število izkušenj, ki so jih imeli do zdaj. Zanimalo nas je, ali se pridobljeni odgovori statistično pomembno razlikujejo glede na število izkušenj s posameznimi skupinami otrok s PP. V nadaljevanju prikazujemo rezultate v preglednicah ločeno za vsako skupino PP posebej.
Vzgojitelji so za 19 dejavnikov ocenili njihovo pomembnost na petstopenjski lestvici. V nadaljevanju so v preglednicah prikazani rezultati ločeno za vsako skupino PP.
Opomba: Odgovori vzgojiteljev so bili glede na posamezen dejavnik v povezavi z oceno pomembnosti različni, zato imajo preglednice v nadaljevanju različne vrednosti od 1 do 5. Npr.
dejavnik 1 ima vrednosti od 1 do 4, saj se noben vzgojitelj ni odločil za odgovor 5.
Slepi in slabovidni otroci:
S pomočjo neparametričnega preizkusa Kruskal-Wallis smo ugotovili statistično pomembnost pri štirih navedenih dejavnikih, ki so predstavljeni v preglednicah v nadaljevanju.
Preglednica 4.23: Mnenje o pomembnosti prvega dejavnika pri delu s slepimi in slabovidnimi otroki – celotni vzorec
Dejavnik 1
Vzgojiteljevo poznavanje
posameznih skupin PP in njihove posebnosti Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 1,26 0,440 52 Imel sem enega otroka, za
katerega sem domneval, da spada v to skupino otrok s PP
katere sem domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri prvem dejavniku Vzgojiteljevo poznavanje posameznih skupin PP in njihove posebnosti med izkušnjami pri delu s slepimi in slabovidnimi otroki, (x2 (4) = 11,249, p = 0,024). Vzgojitelji, ki še niso imeli v skupini otrok z odločbo, menijo, da je omenjeni dejavnik zelo pomemben (M =
73
1,26). Vzgojitelji, ki so že imeli enega otroka z odločbo, ocenjujejo prvi dejavnik kot zelo pomemben (M = 1,33), medtem ko se vzgojitelji, ki so imeli že dva ali več otrok z odločbo, nagibajo k mnenju, da je omenjeni dejavnik pomemben (M = 1,67).
Preglednica 4.24: Mnenje o pomembnosti tretjega dejavnika pri delu s slepimi in slabovidnimi otroki – celotni vzorec
Dejavnik 3
Znanja o strategijah, metodah,
načinih dela s PP in pripravi okolja M SD 1 2 3 Sk. K-W Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 1,21 0,478 57
81 % 11
16 % 2
3 % 70
100 % Imel sem enega otroka, za katerega
sem domneval, da spada v to skupino otrok s PP
2,00 0,816 2
katere sem domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri tretjem dejavniku Znanja o strategijah, metodah, načinih dela s PP in pripravi okolja med izkušnjami pri delu s slepimi in slabovidnimi otroki, (x2 (4) = 19,263, p = 0,001). Vzgojitelji, ki so imeli do zdaj v skupini že enega otroka z odločbo, menijo, da je tretji dejavnik zelo pomemben (M = 1,26). Vzgojitelji, ki so imeli v skupini že dva ali več otrok z odločbo, menijo, da je dejavnik pomemben (M = 1,67).
Preglednica 4.25: Mnenje o pomembnosti četrtega dejavnika pri delu s slepimi in slabovidnimi otroki – celotni vzorec Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 1,50 0,631 39 Imel sem enega otroka, za katerega
sem domneval, da spada v to skupino otrok s PP
2,00 0,632 1
katere sem domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
74
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri četrtem dejavniku Vzgojiteljeva usposobljenost za pripravo didaktičnega materiala med izkušnjami pri delu s slepimi in slabovidnimi otroki, (x2 (4) = 10,657, p = 0,031). Vzgojitelji, ki so že imeli v skupini otroka z odločbo, menijo, da je dejavnik pomemben (M = 1,89), enako menijo tudi vzgojitelji, ki so že imeli v skupini dva ali več otrok z odločbo (M = 1,76).
Preglednica 4.26:Mnenje o pomembnosti dvanajstega dejavnika pri delu s slepimi in slabovidnimi otroki – celotni vzorec Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 1,40 0,52 Imel sem enega otroka, za katerega
sem domneval, da spada v to skupino otrok s PP
2,63 1,59
katere sem domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri dvanajstem dejavniku Prilagajanje vsakodnevnih aktivnosti med izkušnjami pri delu s slepimi in slabovidnimi otroki, (x2 (4) = 12,392, p = 0,015). Vzgojitelji, ki so že imeli v skupini otroka z odločbo, menijo, da je dvanajsti dejavnik zelo pomemben (M = 1,48). Vzgojitelji, ki so imeli v skupini že dva ali več otrok z odločbo, menijo, da je dejavnik pomemben (M = 1,76).
Gluhi in naglušni otroci:
S pomočjo neparametričnega preizkusa Kruskal-Wallis smo ugotovili statistično pomembnost pri dveh navedenih dejavnikih, ki sta predstavljena v preglednicah v nadaljevanju.
Preglednica 4.27: Mnenje o pomembnosti tretjega dejavnika pri delu z gluhimi in naglušnimi otroki – celotni vzorec
Dejavnik 3
Znanja o strategijah, metodah, načinih dela
s PP in pripravi okolja M SD 1 2 3 Sk. K-W Nisem imel nobenega otroka z odločbo 1,25 0,517 43
78 % 10
18 % 2
4 % 55 100 % Imel sem enega otroka, za katerega sem
domneval, da spada v to skupino otrok s PP 2,00 0,577 1
14 % 5
71 % 1
14 % 7 100 %
75 Imel sem dva ali več otrok, za katere sem
domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri tretjemu dejavniku Znanja o strategijah, metodah, načinih dela s PP in pripravi okolja med izkušnjami pri delu z gluhimi in naglušnimi otroci, (x2 (4) = 12,923, p = 0,012). Vzgojitelji, ki so že imeli v skupini otroka z odločbo, so dejavnik ocenili kot zelo pomemben (M = 1,41), prav tako so enakega mnenja vzgojitelji, ki so v skupini imeli že dva ali več otrok z odločbo (M = 1,29.) Vzgojitelji, ki še niso imeli v skupini otroka z odločbo, prav tako menijo, da je tretji dejavnik zelo pomemben (M = 1,25).
Preglednica 4.28:Mnenje o pomembnosti sedemnajstega dejavnika pri delu z gluhimi in naglušnimi otroki – celotni vzorec Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 2,13 0,891 11 Imel sem enega otroka, za
katerega sem domneval, da spada v to skupino otrok s PP
katere sem domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
2,50 1,291 14
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri sedemnajstem dejavniku Delovne izkušnje vzgojitelja med izkušnjami pri delu z gluhimi na naglušnimi otroki, (x2 (4) = 17,372, p = 0,002). Vzgojitelji, ki so v skupini že imeli otroka z odločbo, menijo, da je dejavnik pomemben (M = 2,05), medtem ko vzgojitelji, ki so imeli v skupini že dva ali več otrok z odločbo, menijo, da dejavnik ni niti pomemben niti nepomemben (M = 3,07).
Vzgojitelji, ki še niso imeli v skupini otroka z odločbo, menijo, da je dejavnik pomemben (M = 2,13).
76 Gibalno ovirani otroci
S pomočjo neparametričnega preizkusa Kruskal-Wallis smo ugotovili statistično pomembnost pri treh navedenih dejavnikih, ki so predstavljeni v preglednicah v nadaljevanju.
Preglednica 4.29: Mnenje o pomembnosti sedmega dejavnika pri delu z gibalno oviranimi otroki – celotni vzorec
Dejavnik 7
Sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, ki
so vključeni v otrokov razvoj M SD 1 2 3 Sk. K-W Nisem imel nobenega otroka z odločbo 1,19 0,397 34
81 % 8
19 % 0
0 % 42 100 % Imel sem enega otroka, za katerega sem
domneval, da spada v to skupino otrok s PP Imel sem dva ali več otrok, za katere sem
domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri sedmem dejavniku Sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, ki so vključeni v otrokov razvoj med izkušnjami pri delu z gibalno oviranimi otroki (x2 (4) = 12,413, p = 0,015). Vzgojitelji, ki še niso imeli v skupini otroka z odločbo, ocenjujejo sedmi dejavnik kot zelo pomemben dejavnik (M = 1,19), medtem ko vzgojitelji, ki so v skupini že imeli otroka z odločbo, ocenjujejo sedmi dejavnik kot pomemben (M = 1,62).
Preglednica 4. 30: Mnenje o pomembnosti dvanajstega dejavnika pri delu z gibalno oviranimi otroki – celotni vzorec Nisem imel nobenega otroka z odločbo 1,31 0,517 29
69 % 12
29 % 1
2 % 42 100 % Imel sem enega otroka, za katerega sem
domneval, da spada v to skupino otrok s PP Imel sem dva ali več otrok, za katere sem
domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri dvanajstem dejavniku Prilagajanje vsakodnevnih aktivnosti med izkušnjami pri delu z gibalno oviranimi otroki (x2 (4) = 13,002, p = 0,011).Vzgojitelji, ki so v skupini že imeli enega
77
otroka z odločbo, menijo, da je ta dejavnik pomemben (M = 1,59), medtem ko vzgojitelji, ki v skupini še niso imeli otroka z odločbo, menijo, da je ta dejavnik zelo pomemben (M = 1,31).
Preglednica 4.31: Mnenje o pomembnosti šestnajstega dejavnika pri delu z gibalno oviranimi otroki – celotni vzorec Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 1,33 0,526 30 Imel sem enega otroka, za
katerega sem domneval, da spada v to skupino otrok s PP
katere sem domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
1,56 0,527 3
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri šestnajstem dejavniku Dodatna strokovna izobraževanja na temo PP med izkušnjami pri delu z gibalno oviranimi otroki (x2 (4) = 21,887, p = 0,000). Vzgojitelji, ki še niso imeli v skupini otroka z odločbo, menijo, da je šestnajsti dejavnik zelo pomemben dejavnik (M = 1,33).
Enako menijo vzgojitelji, ki so imeli v skupini že dva ali več otrok z odločbo (M = 1,47).
Vzgojitelji, ki so v skupini imeli enega otroka z odločbo, menijo, da je omenjeni dejavnik pomemben (M = 1,70).
Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami
S pomočjo neparametričnega preizkusa Kruskal-Wallis smo ugotovili statistično pomembnost pri petih navedenih dejavnikih, ki so predstavljeni v tabelah v nadaljevanju.
Preglednica 4.32: Mnenje o pomembnosti prvega dejavnika pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami – celotni vzorec Nisem imel nobenega otroka z odločbo 1,08 0,289 11
92 % 1
8 % 0
0 % 12 100 % Imel sem enega otroka, za katerega sem
domneval, da spada v to skupino otrok s PP 1,29 0,488 5
71 % 2
29 % 0
0 % 7
100 % Imel sem dva ali več otrok, za katere sem
domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
78
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri prvem dejavniku Vzgojiteljevo poznavanje posameznih skupin PP in njihove posebnosti med izkušnjami pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami (x2 (4) = 13,267, p = 0,010).
Vzgojitelji, ki so imeli v skupini že dva ali več otrok z odločbo, menijo, da je prvi dejavnik zelo pomemben (M = 1,32). O pomembnosti dejavnika se strinjajo tudi vzgojitelji, ki še niso imeli v skupini otroka z odločbo (M = 1,08).
Preglednica 4.33: Mnenje o pomembnosti četrtega dejavnika pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami – celotni vzorec
Dejavnik 4
Vzgojiteljeva usposobljenost za pripravo
didaktičnega materiala M SD 1 2 3 4 Skupaj K-W Nisem imel nobenega otroka z odločbo 1,17 0,389 10
83 % 2 17 % 0
0 % 0
0 % 12 100 % Imel sem enega otroka, za katerega sem
domneval, da spada v to skupino otrok s PP 1,86 0,378 1 Imel sem dva ali več otrok, za katere sem
domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP 2,25 0,866 1
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri četrtem dejavniku Vzgojiteljeva usposobljenost za pripravo didaktičnega materiala med izkušnjami pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami (x2 (4) = 17,114, p = 0,002).
Vzgojitelji, ki so v skupini že imeli otroka z odločbo, menijo, da je četrti dejavnik zelo pomemben (M = 1,47). Enako menijo vzgojitelji, ki v skupini še niso imeli otroka z odločbo (M = 1,17).
Vzgojitelji, ki so v skupini že imeli dva ali več otrok z odločbo, menijo, da je dejavnik pomemben (M = 1,64).
Preglednica 4.34: Mnenje o pomembnosti devetega dejavnika pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami – celotni vzorec
Dejavnik 9
Priprava staršev na vključitev
otroka s PP v njihov oddelek M SD 1 2 3 4 Sk. K-W Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 1,00 0,000 12 Imel sem enega otroka, za
katerega sem domneval, da spada v to skupino otrok s PP
katere sem domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
2,08 0,900 3
79
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri devetem dejavniku Priprava staršev na vključitev otroka s PP v njihov oddelek med izkušnjami pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami (x2 (4) = 26,584, p = 0,000).
Vzgojitelji, ki so v skupini že imeli otroka z odločbo, menijo, da je deveti dejavnik zelo pomemben (M = 1,16), enako menijo vzgojitelji, ki v skupini še niso imeli otroka z odločbo (M = 1,00).
Vzgojitelji, ki so v skupini že imeli dva ali več otrok z odločbo, menijo, da je dejavnik pomemben (M = 1,58).
Preglednica 4.35: Mnenje o pomembnosti šestnajstega dejavnika pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami – celotni vzorec
Dejavnik 16 Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 1,25 0,452 9 Imel sem enega otroka, za
katerega sem domneval, da spada v to skupino otrok s PP
katere sem domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri šestnajstem dejavniku Dodatna strokovna izobraževanja na temo PP med izkušnjami pri delu z gibalno oviranimi otroki (x2 (4) = 12,212, p = 0,016). Vzgojitelji, ki so v skupini že imeli enega otroka z odločbo, menijo, da je šestnajsti dejavnik zelo pomemben (M = 1,32), enako menijo vzgojitelji, ki otroka z odločbo v skupini še niso imeli (M = 1,25). Vzgojitelji, ki so v skupini že imeli dva ali več otrok z odločbo, menijo, da je dejavnik pomemben (M = 1,80).
80
Preglednica 4.36: Mnenje o pomembnosti sedemnajstega dejavnika pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami – celotni vzorec
Dejavnik 17 Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 2,00 0,603 2 Imel sem enega otroka, za
katerega sem domneval, da spada v to skupino otrok s PP
katere sem domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri sedemnajstem dejavniku Delovne izkušnje vzgojitelja med izkušnjami pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami (x2 (4) = 13,908, p = 0,008). Vzgojitelji, ki so v skupini že imeli dva ali več otrok z odločbo, menijo, da je omenjeni dejavnik pomemben (M = 2,30), enako menijo vzgojitelji, ki so v skupini že imeli enega otroka z odločbo (M = 1,84).
Otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami
S pomočjo neparametričnega preizkusa Kruskal-Wallis smo ugotovili statistično pomembnost pri petih navedenih dejavnikih, ki so predstavljeni v preglednicah v nadaljevanju.
Preglednica 4.37: Mnenje o pomembnosti tretjega dejavnika pri delu z otroki s čustveno-vedenjskimi težavami – celotni vzorec
Dejavnik 3
Znanja o strategijah, metodah, načinih dela
s PP in pripravi okolja M SD 1 2 3 Skupaj K-W Nisem imel nobenega otroka z odločbo 1,11 0,315 17
89 % 2
10 % 0
0 % 19 100 % Imel sem enega otroka, za katerega sem
domneval, da spada v to skupino otrok s PP 1,33 0,492 8
67 % 4
33 % 0
0 % 12 100 % Imel sem dva ali več otrok, za katere sem
domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
Na osnovi Kruskal-Wallisovega H-preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika pri tretjem dejavniku Znanja o strategijah, metodah, načinih dela s PP in pripravi okolja
81
med izkušnjami pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami (x2 (4) = 16,599, p = 0,002).
Vzgojitelji, ki so v skupni že imeli dva ali več otrok z odločbo, menijo, da je tretji dejavnik zelo
Vzgojitelji, ki so v skupni že imeli dva ali več otrok z odločbo, menijo, da je tretji dejavnik zelo