Na zastavljeno vprašanje je odgovorilo 119 vzgojiteljev iz obeh držav. Iz grafa 4.2 je razvidno, da je 44 (37 %) vzgojiteljev odgovorilo, da so s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom že večkrat sodelovali, 38 (32 %) jih je odgovorilo, da še ne, ker ni bilo priložnosti, 27 (23 %) vzgojiteljev je s specialnim rehabilitacijskim pedagogom že enkrat sodelovalo, 10 (8 %) vzgojiteljev pa je odgovorilo, da s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom niso sodelovali, ker tako sodelovanje ni potrebno.
- Primerjava mnenj o količini timskega sodelovanja vzgojiteljev s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom glede na državo, število let delovne dobe ter število izkušenj s posameznimi skupinami otrok s PP
Zanimalo nas je mnenje vzgojiteljev o timskem sodelovanju s specialnim rehabilitacijskim pedagogom. Vzgojitelje smo vprašali, ali po njihovem mnenju v zadostni meri sodelujejo s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Preverjali smo, ali se pridobljeni odgovori statistično pomembno razlikujejo glede na državo.
Izvedli smo Mann-Whitneyjev U-preizkus za dve neodvisni spremenljivki Nemčija (M = 2,09) in Slovenija (M = 2,15) in ugotovili, da odgovori niso statistično pomembni glede na državo (U = 1.730, z = 1,703, p = 0,826). Podobno so pokazali odgovori vzgojiteljev, ko smo jih prosili, ali nam lahko na kratko opišejo svoje sodelovanje s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi.
Odgovori, ki so jih navedli, so bili zelo podobni.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se pridobljeni odgovori vzgojiteljev statistično pomembno razlikujejo glede na število let delovne dobe.
Preglednica 4.56: Timsko sodelovanje vzgojiteljev s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom glede na število let delovne dobe
Timsko sodelovanje/
Delovna doba M SD 1 2 3 4 Skupaj M-W
preizkus f % f f
f % f
f % f
f % f
Manj kot 1 leto 2,29 0,914 3 5 5 1 f % 14
44, 37%
27, 23%
38, 32%
10, 8%
0 5 10 15 20 25 30 35 40
Da, večkrat Da, enkrat Ne, ker ni bilo priložnosti Ne, tako sodelovanje ni potrebno
Timsko sodelovanje
Timsko sodelovanje
100
Kruskal-Wallisov H-preizkus je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v timskem sodelovanju glede na število let delovne dobe (x2 (6) = 14,861, p = 0,021). Narejen je bil post-hoc preizkus, ki je prikazal statistično pomembne razlike med:
− skupino z od 31 do 40 delovnimi leti (M = 1,00) in skupino z od 3 do 4 delovnimi leti (M = 2,50). Vrednosti aritmetičnih sredin kažejo, da so imeli vzgojitelji, ki so zaposleni dlje časa, več priložnosti sodelovati s SRP oziroma so že večkrat sodelovali s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom v primerjavi z vzgojitelji, ki so zaposleni krajši čas.
Nazadnje nas je zanimalo, ali se pridobljeni odgovori vzgojiteljev o timskem sodelovanju s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom statistično pomembno razlikujejo glede na število izkušenj s posameznimi skupinami otrok s PP.
Kruskal-Wallisov H-preizkus je pokazal, da timsko sodelovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom ni odvisno od delovnih izkušenj vzgojiteljev s posameznimi skupinami otrok s PP.
Preizkus je pokazal, da rezultati niso statistično pomembni:
− gibalno ovirani otroci: (x2 (4) = 9,459, p = 0,051);
− otroci z avtističnimi motnjami: (x2 (4) = 7,681, p = 0,104);
− otroci z motnjami v duševnem razvoju: (x2 (4) = 6,826, p = 0,145);
− slepi in slabovidni otroci oz. otroci z okvaro vidne funkcije: (x2 (4) = 6,662, p = 0,315);
− otroci z govorno-jezikovnimi motnjami: (x2 (4) = 4,919, p = 0,296);
− otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami: (x2 (4) = 4,616, p = 0,329);
− dolgotrajno bolni otroci: (x2 (4) = 2,738, p = 0,434);
− gluhi in naglušni otroci: (x2 (4) = 0,454, p = 0,978).
- Primerjava mnenj o zadovoljstvu s količino timskega sodelovanja vzgojiteljev s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom glede na državo, število let delovne dobe ter število izkušenj s posameznimi skupinami otrok s PP
V raziskavi nas je zanimalo mnenje vzgojiteljev o zadovoljstvu s količino sodelovanja s specialnim rehabilitacijskim pedagogom. Vzgojitelje smo vprašali, ali po njihovem mnenju v zadostni meri sodelujejo s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Vzgojitelji so lahko zadovoljstvo z
101
obsegom sodelovanja ocenili s pomočjo dvostopenjske lestvice (1 – Da; 2 – Ne, želim si več sodelovanja).
Graf 4.3: Opisna statistika o sodelovanju vzgojiteljev s specialnim rehabilitacijskim pedagogom
Na zastavljeno vprašanje smo pridobili 116 odgovorov iz obeh držav. Iz grafa 4.3 je razvidno, da je 77 (66 %) vzgojiteljev mnenja, da s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom ne sodelujejo v zadostni meri in da si želijo več sodelovanja v prihodnosti. 39 (34 %) vzgojiteljev je bilo mnenja, da imajo na voljo zadovoljivo mero sodelovanja.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se pridobljeni odgovori o zadovoljstvu s količino sodelovanja statistično pomembno razlikujejo glede na državo.
Preglednica 4.57: Zadovoljstvo s količino sodelovanja vzgojiteljev s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom glede na državo
Količina sodelovanj/
Država M SD 1 2 Skupaj M-W
preizkus f % f f
f % f
Slovenija 1,54 0,503 24 f %
46 % 28
54 % 52
100 % 0,018
Nemčija 1,75 0,436 16
25 % 48
75 % 64
100 %
Mann-Whitneyjev U-preizkus za dve neodvisni spremenljivki (Slovenija in Nemčija) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v količini sodelovanja med vzgojitelji in specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi (U = 2.016, z = 2,016, p = 0,018). Iz vrednosti aritmetičnih sredin je razvidno, da si nemški vzgojitelji (M = 1,75) želijo več sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom kot slovenski vzgojitelji (M = 1,54).
Zanimalo nas je tudi, ali se pridobljeni odgovori o zadovoljstvu s količino sodelovanja statistično pomembno razlikujejo glede na število let delovne dobe.
Kruskal-Wallisov H-preizkus je pokazal, da količina sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom ni odvisna od let delovne dobe vzgojiteljev. Preizkus je pokazal, da rezultati niso statistično pomembni (x2 (6) = 6,459, p = 0,374).
39, 34%
77, 66%
Zadovoljstvo o količini sodelovanja
Ja
Ne, želim si več sodelovanja
102
Nazadnje nas je tudi zanimalo, ali se pridobljeni odgovori o zadovoljstvu s količino sodelovanja statistično pomembno razlikujejo glede na delovne izkušnje s posameznimi skupinami otrok s PP.
Statistična pomembnost se je pokazala le pri skupini gluhih in naglušnih otrok.
Preglednica 4.58: Mnenje vzgojiteljev celotnega vzorca o zadovoljstvu s količino njihovega sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom glede na delovne izkušnje z gluhimi in naglušnimi otroki
Gluhi in naglušni otroci
M SD 1 2 Skupaj K-W Nisem imel nobenega otroka z
odločbo 1,71 0,460 15
29 % 36
71 % 51
100 % Imel sem enega otroka, za katerega
sem sam domneval, da spada v to skupino otrok s PP
katere sem sam domneval, da spadajo v to skupino otrok s PP
1,75 0,500 1
25 % 3
75 % 4
100 %
Kruskal-Wallisov H-preizkus je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v količini sodelovanja glede na delovne izkušnje s posameznimi skupinami PP (x2 (4) = 10,162, p = 0,038).
Posledično je bil narejen post-hoc preizkus, ki je prikazal statistično pomembne razlike le med:
− skupino gluhih in naglušnih otrok ter količino sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Iz aritmetičnih sredin je razvidno, da si vzgojitelji v skoraj vseh kategorijah želijo več sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom.
Razlika v aritmetični sredini se pojavi pri odgovoru »Imel sem enega otroka z odločbo«
(M = 1,44), kjer lahko sklepamo, da so vzgojitelji zaradi odločbe in količine otrok imeli dovolj podpore specialnega in rehabilitacijskega pedagoga.
Tabelarični zapis preostalih izračunov, kjer ni bilo statistično pomembnih razlik, se nahaja v prilogi.
- Načini sodelovanja vzgojiteljev s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom
V raziskavi nas je zanimalo, kako vzgojitelji razmišljajo o sodelovanju s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Vzgojitelje smo prosili, naj opišejo svoje dosedanje sodelovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Na zastavljeno vprašanje je odgovorilo 138 vzgojiteljev iz obeh držav, od tega 54 slovenskih in 84 nemških vzgojiteljev. Odgovore smo razvrstili v tri vsebinske kategorije. Večina vzgojiteljev je navedla več značilnosti in smo odgovor lahko uvrstili v več kot samo eno vsebinsko kategorijo. Tako smo zbrali 90 odgovorov slovenskih vzgojiteljev in 120 odgovorov nemških vzgojiteljev.
Odgovore smo razvrstili v tri kategorije:
103
− Sodelovanje s starši/s sodelavci. V to skupino smo uvrstili odgovore, kjer so vzgojitelji omenili, da je specialni rehabilitacijski pedagog pomagal pri sodelovanju s starši in z drugimi sodelavci v kolektivu.
− Opis procesa sodelovanja. V to skupino smo uvrstili odgovore, kjer so vzgojitelji opisali, kako je potekal proces sodelovanja, kako so se počutili pri sodelovanju, kaj so se naučili.
− Priprava na delo z otrokom s PP. V to skupino smo uvrstili odgovore, kjer so vzgojitelji opisali pripravo na delo z otroki s PP. Omenjali so metode, terapije, didaktični material in izmenjavo informacij o otroku.
Preglednica 4.59: Frekvenčna struktura odgovorov slovenskih vzgojiteljev o sodelovanju s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom
Skupine dejavnikov Citati vzgojiteljev f f %
Sodelovanje s starši
in s sodelavci − »Pomoč pri sodelovanju s starši.« 6 7 % Opis procesa
sodelovanja − »Redna srečanja in pogovor o napredku.«
− »Korektno in vzajemno sodelovanje. Prišla sem do spoznanja, da je vsak primer drugačen in potrebuje svojevrsten pristop.«
− »Pomagali sta mi razumeti, kaj in na kakšen način bomo dosegli čim več in najbolj pomagali otroku.«
54 60 %
Priprava na delo z
otrokom s PP − »Sodelovanje pri pripravi individualiziranega
programa. Imeli smo vmesne sestanke in evalvacijo IP-ja. Pridobila sem nove izkušnje s tega področja, nekaj novih idej za metodični postopek pri delu s PP.«
− »Kako izvajati terapije z otroki.«
− »Izmenjava informacij o otroku, njegov napredek in način dela.«
− »Metode dela in materialna podpora«
30 33 %
Skupaj 90 100 % Slovenski vzgojitelji so posredovali 90 odgovorov. Najbolj pogosto so opisali sodelovanje z odgovori, ki smo jih uvrstili v skupino »Opis procesa sodelovanja«. V tej kategoriji je 54 oz.
60 % vseh odgovorov. 30 oz. 33 % odgovorov smo uvrstili v kategorijo »Priprava na delo z otrokom s PP«, 6 oz. 7 % odgovorov smo uvrstili v kategorijo »Sodelovanje s starši«.
104
Preglednica 4.60: Frekvenčna struktura odgovorov nemških vzgojiteljev o sodelovanju s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom
Skupine
dejavnikov Citati vzgojiteljev f f %
Sodelovanje s sodelavci in starši
− »Informacije o tem, kakšno je sodelovanje s celotnim kolektivom.«
− »Skupno sodelovanje pri sestankih s starši.«
18 15 %
Opis procesa
sodelovanja − »Celotno sodelovanje je bilo zelo dobro in v pomoč.«
− »Redno sodelovanje in izmenjava informacij.«
− »Odgovorila je na vsa moja vprašanja.«
− »Specialni in rehabilitacijski pedagog je povabljen v kolektiv, ko smo vzgojitelji soočeni z delom z otroki, ki imajo težave na področju inkluzije.«
69 58 %
Priprava na delo z
otrokom s PP
− »Pomoč pri metodah dela.«
− »Pogovor o otrocih. Izmenjava informacij o vsakodnevnem delu z otroki s PP in kako nadaljevati delo v skupini z vsemi otroki.«
− »Izmenjava informacij o otroku; kako otrok napreduje pri njej, kako potekajo terapije doma, kako reševati določene situacije.«
33 27 %
Skupaj 120 100 %
Nemški vzgojitelji so posredovali 120 odgovorov. Najbolj pogosto (69 oz. 58 %) so vzgojitelji opisali sodelovanje z odgovori, ki smo jih uvrstili v kategorijo »Opis procesa sodelovanja«. 33 oz.
27 % vzgojiteljev je navedlo odgovore, ki smo jih uvrstili v kategorijo »Priprava na delo z otrokom s PP«, ter 18 oz. 15 % vzgojiteljev je sodelovanje opisalo z odgovori, ki smo jih uvrstili v kategorijo »Sodelovanje s sodelavci in starši«.
Iz odgovorov je razvidno, da imajo tako nemški kot slovenski vzgojitelji podobne izkušnje z načini sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Pri obeh skupinah je bilo omenjeno, da so sodelovali pri izmenjavi informacij o otrocih, o načinih dela in metodah, ki jih lahko vzgojitelji uporabijo za bolj učinkovito delo. Prav tako je bila izpostavljena pomoč pri sodelovanju s starši.
Pri vzgojiteljih iz obeh držav je bilo zaslediti, da imajo vzgojitelji ter specialni in rehabilitacijski pedagogi redna srečanja, kjer izmenjujejo svoja mnenja in informacije o napredku, ki so ga dosegli otroci. Vse vzgojitelji so opisali pozitivne izkušnje pri delu s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi.
Povzetek ugotovitev na raziskovalno vprašanje: Kako vzgojitelji v Sloveniji in Nemčiji presojajo timsko delo s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom?
Ugotovili smo, da je več kot polovica vseh anketiranih vzgojiteljev, tako nemških kot slovenskih, že sodelovala s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom vsaj enkrat v svoji delovni dobi.
Količina sodelovanja glede na državo ni bila statistično pomembna. Ugotovili smo, da so imeli vzgojitelji, ki so zaposleni dalj časa, več priložnosti in so lahko že večkrat sodelovali s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom v primerjavi z vzgojitelji, ki so zaposleni krajši čas. Rezultati so
105
pokazali, da količina sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom ni odvisna od izkušenj s posameznimi skupinami PP.
Ugotovili smo, da si več kot 60 % anketiranih vzgojiteljev iz celotnega vzorca želi več sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Rezultati so pokazali, da si nemški vzgojitelji želijo več sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom, tako je odgovorilo 48 oz. 75 % nemških vzgojiteljev, medtem ko si več sodelovanja med slovenskimi vzgojitelji želi 28 oz. 54 % vzgojiteljev. Eckhard (2017) izpostavi, da predšolske ustanove v Nemčiji lahko izvajajo specialnopedagoško pomoč, če imajo ustrezno izobražen kader in izkušnje na področju, kjer otrok potrebuje pomoč. V nasprotnem primeru se za pomoč zaprosi zunanje ustanove, ki se ukvarjajo s specialno in rehabilitacijsko pedagogiko.
Rezultati so pokazali, da količina delovne dobe ne vpliva na željo po večji količini sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med gluhimi in naglušni otroci ter količino sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom.
Ostale skupine otrok s PP niso pokazale statistične pomembnosti v povezavi s količino sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Rezultati nam povedo, da si vzgojitelji, ki so domnevali, da imajo v skupini otroka, ki bi lahko imel primanjkljaje na področju sluha, želijo več sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Polak (2007) poudari, da je timsko delo odgovornost in dolžnost posameznega pedagoškega delavca, saj le tako lahko zagotovi optimalne razmere za razvoj otrok.
Zanimalo nas je, kako je po mnenju vzgojiteljev potekalo sodelovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Ugotovili smo, da imajo tako slovenski kot nemški vzgojitelji pozitivne izkušnje. Polak (2007) izpostavi, da je timsko delo pomembno z vidika, da različni strokovni profili lahko pripomorejo k različnim vsebinskim in didaktičnim povezavam in ugotovitvam ter tako pripomorejo k boljšemu programu vzgoje in izobraževanja.
Iz pridobljenih rezultatov iz obeh državah lahko sklepamo, da je potekala izmenjava informacij o načinu dela z otroki s PP in možnih metodah, ki jih lahko vzgojitelji uporabijo za bolj učinkovito delo. Iz odgovorov je bilo razbrati, da se vzgojitelji redno srečujejo s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi.
5.4 M
OŽNOSTI NADALJNJEGA PROFESIONALNEGA RAZVOJA VZGOJITELJEV NA PODROČJU DELA Z OTROKI SPP
PO PRESOJI VZGOJITELJEV VS
LOVENIJI INN
EMČIJIV okviru zadnjega raziskovalnega vprašanja nas je zanimalo, kako vzgojitelji v Sloveniji in Nemčiji presojajo možnost nadaljnjega profesionalnega razvoja na področju dela z otroki s PP.
Vzgojitelji so svoje mnenje izrazili z odgovori na tri zaprta vprašanja s tega področja.
V raziskavi nas je zanimalo, ali imajo vzgojitelji možnost, da se redno udeležujejo dodatnih izobraževanj s področja dela z otroki s PP. Odgovore so podali na štiristopenjski lestvici (1 – Da, vsaj enkrat letno, 2 – Da, večkrat letno, 3 – Da, vendar se dodatnih izobraževanj s tega področja ne udeležujem, 4 – Ne, nimam te možnosti).
106
Preglednica 4.61: Opisna statistika in frekvenčna struktura odgovorov celotnega vzorca o možnostih dodatnega izobraževanja s področja dela z otroki s posebnimi potrebami
Možnost odgovorilo 50 slovenskih vzgojiteljev in 59 nemških vzgojiteljev. Iz preglednice 4.61 je razvidno, da je 33 oz. 30 % vzgojiteljev odgovorilo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja s področja PP enkrat letno. 24 oz. 22 % vzgojiteljev je odgovorilo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja večkrat letno. 9 oz. 8 % vzgojiteljev je odgovorilo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja s področja PP, vendar se izobraževanj ne udeležujejo, in 43 oz. 40 % vzgojiteljev je odgovorilo, da nimajo priložnosti udeležiti se dodatnih izobraževanj s področja PP.
Iz podatkov je možno razbrati, da imajo tako nemški (17 oz. 29 %) kot slovenski (16 oz. 32 %) vzgojitelji skoraj enake možnosti, da se dodatnih izobraževanj s področja PP udeležujejo enkrat letno. Slovenski vzgojitelji (18 oz. 36 %) imajo več možnosti, da se udeležujejo izobraževanj večkrat letno v primerjavi z nemškimi vzgojitelji (6 oz. 10 %). 9 oz. 15 % nemških vzgojiteljev je odgovorilo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja na temo PP, vendar se izobraževanj ne udeležujejo, medtem ko slovenski vzgojitelji tega odgovora niso izbrali. Največji delež nemških vzgojiteljev (27 oz. 46 %) je odgovorilo, da nimajo možnosti za dodatno izobraževanje. Tudi med slovenskimi vzgojitelji jih je 16 oz. 32 % odgovorilo, da nimajo možnosti za dodatno izobraževanje s področja PP.
- Primerjava mnenj o pogostosti udeleževanja dodatnih izobraževanj glede na državo, število let delovne dobe ter število izkušenj s posameznimi skupinami otrok s posebnimi potrebami
Zanimalo nas je, ali so prisotne statistično pomembne razlike med pogostostjo njihovega udeleževanja dodatnih izobraževanj na temo dela z otroki s PP ter državo, iz katere prihajajo.
Mann-Whitneyjev U-preizkus za dve neodvisni spremenljivki (Slovenija in Nemčija) je pokazal, da ne obstaja statistično pomembna razlika v pogostosti dodatnega izobraževanja med nemškimi (M = 2,78) in slovenskimi (M = 2,32) vzgojitelji (U = 1.726, z = 1,609, p = 0,108).
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali so prisotne statistično pomembne razlike med pogostostjo udeleževanja dodatnih izobraževanj na temo dela z otroki s PP ter številom let delovne dobe vzgojiteljev
107
Preglednica 4.62: Možnosti dodatnega izobraževanja s področja dela z otroki s PP glede na število let delovne dobe
Kruskal-Wallisov H-preizkus je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v možnostih dodatnega izobraževanja glede na količino delovne dobe (x2 (6) = 16,259, p = 0,012).
Post-hoc preizkus je pokazal statistično pomembne razlike med:
− skupino manj kot 1 leto in skupino od 3 do 4 leta. Vzgojitelji, ki so zaposleni manj kot eno leto, se v povprečju bolj pogosto udeležujejo dodatnih izobraževanj (M = 1,77) kot vzgojitelji, ki so zaposleni od 3 do 4 leta (M = 3,38).
Zanimalo nas je tudi, ali so prisotne statistično pomembne razlike med pogostostjo udeleževanja dodatnih izobraževanj na temo dela z otroki s PP ter številom izkušenj s posameznimi skupinami otrok s PP.
108 Nisem imela nobenega otroka z
odločbo 1,81 0,402 3 Imela sem enega otroka, za
katerega sem sama domnevala, da spada v to skupino otrok s katerega sem sama domnevala, da spada v to skupino otrok s PP
Kruskal-Wallisov H-preizkus je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v možnostih dodatnega izobraževanja glede na število izkušenj s posameznimi skupinami otrok s PP. Statistično pomembna razlika se je pokazala le pri skupini:
− otrok z avtističnimi motnjami (x2 (4) = 9,584, p = 0,048). Iz pregleda aritmetičnih skupin je razvidno, da se vzgojitelji, ki so že imeli otroka z odločbo (M = 1,51), bolj pogosto udeležujejo dodatnih izobraževanj kot vzgojitelji, ki otrok z motnjami avtističnega spektra še nikoli niso imeli (M = 1,81).
Tabelarični zapis preostalih izračunov, kjer ni bilo statistične pomembnosti, se nahaja v prologi.
- Način pridobivanja informacij o dodatnem izobraževanju
V raziskavi nas je zanimalo, kje vzgojitelji pridobijo informacije o dodatnem izobraževanju.
Ponudili smo tri možne odgovore (1 – Na delovnem mestu, 2 – Poiščem sam, 3 – Ne dobim nobenih informacij).
109