Skupina otrok s
Slepi in slabovidni f%
otroci oz. otroci z okvaro vidne funkcije Gibalno ovirani otroci 34
23.9 % 55
jezikovnimi motnjami 16
11 % 94 Otroci s čustvenimi in
vedenjskimi motnjami 27
19 % 60 Otroci z motnjami v
duševnem razvoju 34
25 % 27
Največ nemških vzgojiteljev ima izkušnje z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, od tega je 94 oz. 64 % vzgojiteljev odgovorilo, da so imeli do sedaj že dva ali več otrok z odločbo, 16 (11 %) vzgojiteljev pa, da so imeli enega otroka z govorno-jezikovnimi motnjami. Sledijo otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, za katere je 60 (41 %) vzgojiteljev odgovorilo, da so do sedaj že imeli dva ali več otrok z odločbo, 27 (9 %) vzgojiteljev pa je odgovorilo, da so do sedaj že imeli enega otroka z odločbo. Sledijo gibalno ovirani otroci, kjer je 34 oz. 24 % vzgojiteljev odgovorilo, da so v skupini že imeli enega otroka z odločbo, in 55 oz. 38 % vzgojiteljev je imelo v skupini že dva ali več gibalno oviranih otrok z odločbo.
Manj pogosto so se do zdaj vzgojitelji srečevali z dolgotrajno bolnimi, gluhimi in naglušnimi ter slepimi in slabovidnimi oz. z okvaro vidne funkcije
.
44 (31 %) vzgojiteljev je imelo do sedaj v skupni že dva ali več dolgotrajno bolnih otrok z odločbo, 43 (30 %) pa enega otroka z odločbo.Sledijo gluhi in naglušni otroci, kjer je 45 (32 %) vzgojiteljev dogovorilo, da so imeli v skupini že enega otroka z odločbo, 23 (17 %) pa jih je do sedaj imelo iz te skupine dva ali več otrok z odločbo.
39 (27 %) vzgojiteljev je odgovorilo, da so imeli v skupini že enega slepega in slabovidnega otroka z odločbo, 27 (19 %) vzgojiteljev pa je imelo že dva ali več slepih in slabovidnih otrok z odločbo.
44
Najmanj pogosto so se anketirani vzgojitelji v svoji praksi srečevali z otroki z avtističnimi motnjami. 25 (18 %) vzgojiteljev se je v preteklosti že srečalo z dvema ali več otroki, 38 (27 %) vzgojiteljev pa je imelo do sedaj v skupini že enega otroka z odločbo. Najmanj izkušenj imajo z otroki z motnjami v duševnem razvoju – 34 (25 %) jih je imelo do sedaj enega otroka z odločbo zaradi motenj v duševnem razvoju in 27 (20 %) vzgojiteljev je imelo že dva ali več otrok z odločbo iz te skupine.
Vzgojitelji so najbolj pogosto domnevali, da so v preteklosti že imeli v skupini otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami (15 oz. 10 % vzgojiteljev vsaj enega ter 26 oz. 18 % vzgojiteljev vsaj dva ali več otrok). Sledi skupina otrok z govornimi in jezikovnimi motnjami, kjer je 9 (6 %) vzgojiteljev odgovorilo, da so do sedaj imeli že vsaj enega otroka, za katerega so domnevali, da ima govorno-jezikovne motnje, in 21 (14 %) vzgojiteljev je odgovorilo, da so do sedaj imeli že vsaj dva ali več takšnih otrok. Vzgojitelji so prav tako odgovorili, da so do zdaj že imeli otroke, za katere so domnevali, da so gibalno ovirani. 11 (7,6 %) vzgojiteljev je imelo že vsaj enega otroka, in 12 (8,3 %) vzgojiteljev vsaj dva oz. več otrok iz te skupine.
Manj pogosto so vzgojitelji odgovorili, da so imeli v skupini otroke, za katere so domnevali, da so slepi in slabovidni oz. z okvaro vidne funkcije, saj jih je 12 (8 %) menilo, da je bil v skupini do sedaj že vsaj en takšen otrok, in 9 (6 %), da sta bila vsaj dva več takšnih otrok. Prav tako so odgovorili, da so v skupini že imeli vsaj enega otroka, za katerega so domnevali, da je gluh ali naglušen (15 oz. 11 %), oz. celo dva ali več takšnih otrok (9 oz. 6 % vzgojiteljev).
Najmanj vzgojiteljev je imelo v skupini vsaj enega otroka, za katerega so domnevali, da je dolgotrajno bolan (3 oz. 2 % vzgojiteljev), takšni, ki bi imeli že dva ali več takšnih otok, pa so bili 3 (2 %). 17 oz. 12 % vzgojiteljev je bilo mnenja, da so do sedaj že imeli vsaj enega otroka, za katerega so domnevali, da spada v omenjeno skupino, in 4 oz. 3 % pa, da so imeli do sedaj že dva ali več takšnih otrok.
Nemški vzgojitelji so odgovorili, da se pogosto srečujejo z gibalno oviranimi otroki. V Sloveniji so vzgojitelji odgovorili, da se pogosto srečujejo z otroki z avtističnimi motnjami, medtem ko so nemški vzgojitelji odgovorili, da se z omenjeno skupino srečujejo najmanj pogosto. Slovenski vzgojitelji se najmanj pogosto srečujejo s slepimi in slabovidnimi otroki, medtem ko se nemški vzgojitelji najmanj pogosto srečujejo z otroki z motnjo v duševnem razvoju.
4.4 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo zbirali z dvojezičnim anketnim vprašalnikom v slovenskem in nemškem jeziku, ki je bil sestavljen izključno za namen magistrskega dela. Vprašanja so bila odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa (priloga 1). Vprašalnik je bil sestavljen iz 17 vprašanj, od tega so se tri vprašanja nanašala na splošne podatke (stopnjo izobrazbe, čas delovne dobe, delovne izkušnje s posameznimi skupinami otrok s posebnimi potrebami).
Vprašalnik je bil sestavljen iz več vsebinskih sklopov:
− Izkušnje z otroki s posebnimi potrebami (glede na skupino otrok s posebnimi potrebami in pogostost) in ocena kompetentnosti lastnega dela. Zanimalo nas je, s katerimi skupinami posebnih potreb se vzgojitelji v Nemčiji in Sloveniji srečujejo in kako ocenjujejo lastno
45
kompetentnost. Vprašanja so bila zaprtega tipa, kjer so vzgojitelji izbirale med več možnimi odgovori, in odprtega tipa, kjer so imeli vzgojitelji možnost prosto zapisati svoje misli.
− Dejavniki, ki vplivajo na delo z otroki s posebnimi potrebami. Zanimalo nas je, kateri dejavniki po mnenju vzgojiteljev najbolj pripomorejo k uspešnemu delu z otroki s posebnimi potrebami. Vzgojitelji so morali označiti pomembnost posameznih trditev oziroma dejavnikov na petstopenjski lestvici.
− Timsko delo. Zanimalo nas je, ali imajo vzgojitelji možnost timskega sodelovanja, kako pogosto sodelujejo s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom in ali si želijo več sodelovanja. Vprašanja so bila zaprtega in odprtega tipa, kjer so vzgojitelji lahko opisali dosedanje izkušnje pri sodelovanju s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom.
− Možnosti dodatnega izobraževanja na področju posebnih potreb. Zanimalo nas je, ali imajo vzgojitelji možnost dodatnega izobraževanja s področja posebnih potreb, kolikokrat se udeležijo izobraževanj in kje pridobijo dodatne informacije za delo z otroki s PP.
Vzgojitelji so vprašalnik izpolnili anonimno in prostovoljno. Vprašalnik je bil poslan po elektronski pošti in po spletnih omrežjih. Vsi anketirani so imeli enake pogoje za izpolnjevanje anketnega vprašalnika, s čimer se zagotovi objektivnost inštrumenta. Zbiranje podatkov je potekalo tri mesece, v vsaki državi posebej. Občutljivost vprašalnika je bila zagotovljena s pet- in tristopenjsko lestvico. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena s Cronbachovim alfa koeficientom po posameznih vsebinskih sklopih.
4.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Uporabljena je bila osnovna deskriptivna in inferenčna statistika (frekvence, odstotki, mere srednje vrednosti in mere razpršenosti), Mann-Whitneyjev U-preizkus, Kruskal-Wallisov H-preizkus in faktorska analiza. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo programov Microsoft Excel in SPSS.
46
5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
V nadaljevanju so predstavljeni pridobljeni rezultati v obliki grafov in preglednic kot odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati so predstavljeni po posameznih vsebinskih sklopih.
Na koncu vsakega sklopa je zapisan tudi kratek povzetek ugotovitev.
5.1 U
SPOSOBLJENOST SLOVENSKIH IN NEMŠKIH VZGOJITELJEV ZA DELO SPOSAMEZNIMI SKUPINAMI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
V okviru prvega raziskovalnega vprašanja nas je zanimalo, kako vzgojitelji v Republiki Sloveniji in Republiki Nemčiji presojajo lastno usposobljenost za delo s posameznimi skupinami otrok s posebnimi potrebami. Zanimalo nas je tudi, ali se presoja lastne usposobljenosti vzgojiteljev za delo s posameznimi skupinami otrok s PP statistično pomembno razlikuje glede na državo, leta delovne dobe in izkušnje s skupinami otrok s PP, ki so jih poučevali.
- Presojanje lastne usposobljenosti vzgojiteljev iz celotnega vzorca za delo s posameznimi skupinami otrok s posebnimi potrebami
V raziskavi nas je najprej zanimalo, kako slovenski in nemški vzgojitelji presojajo lastno usposobljenost za delo s posameznimi skupinami otrok s posebnimi potrebami. Vprašanja so bila zaprtega tipa.
Vzgojitelji so svojo usposobljenost za delo z otroki s posebnimi potrebami ocenili na tristopenjski lestvici, kjer 1 pomeni »zelo kompetenten«, 2 pomeni »zadovoljivo« in 3 pomeni »pomanjkljivo«.
Lestvica je vključevala vse skupine otrok s posebnimi potrebami, ki jih prepoznavamo v predšolskem obdobju.
Preglednica 4.5: Opisna statistika in frekvenčna struktura odgovorov celotnega vzorca o mnenju lastne