4. REZULTATI
4.3 OKOLJSKE KOMPETENCE UČITELJEV
Predstavljena je najpomembnejša statistika vprašalnika. Celoten vprašalnik je na voljo pri avtorici doktorske disertacije. Opis, merske in vsebinske značilnosti vprašalnika pa so navedene v poglavju Instrumenti (Poglavje 3.2). Za statistično obdelavo podatkov so bili učitelji razdeljeni v tri skupine, glede na njihovo oceno okoljskih kompetenc. In sicer, prva skupina učiteljev (n=8), ki je ocenila, da imajo dobre oziroma zelo dobre okoljske kompetence, druga skupina učiteljev (n=40), ki je ocenila, da imajo srednje dobre okoljske kompetence in tretja skupina učiteljev (n=7), ki je ocenila, da imajo pomanjkljive oziroma zelo pomanjkljive okoljske kompetence.
Tabela 51: Razlika v željah učiteljev po dodatnem izobraževanju za poučevanje okoljskih vsebin glede na samooceno njihovih razvitih okoljskih kompetenc.
Dodatno izobraževanje
Učiteljeve okoljske
kompetence n Md IQR df/df χ2 p
Pedagoške kompetence za izvajanje pouka z integracijo okoljskih vsebin.
Dobre/zelo dobre 8 3,0 1,0
54/2 1,64 0,43 Srednje dobre 40 3,0 0,0
Pomanjkljive /zelo pomanjkljive
7 3,0 1,0
106
107
Kruskal-Wallis test je pokazal, da se med učitelji, ki samoocenjujejo, da imajo dobro oziroma zelo dobro razvite okoljske kompetence in učitelji, ki samoocenjujejo, da imajo povprečno oziroma pomanjkljivo ali zelo pomanjkljivo razvite okoljske kompetence ne pojavljajo statistično pomembne razlike v njihovih željah po dodatnem izobraževanju na temo okoljskih vsebin (Tabela 51).
Tabela 52: Razlika v mnenju učiteljev, kako določena področja okoljskega izobraževanja vplivajo na njihovo odločitev za poučevanje okoljskih vsebin glede na samooceno njihovih razvitih okoljskih kompetenc.
108
Kruskal-Wallis test med učitelji, ki so samoocenili, da imajo dobre oziroma zelo dobre okoljske kompetence in učiteljih, ki so samoocenili, da imajo povprečne oziroma pomanjkljive ali zelo pomanjkljive okoljske kompetence pokaže statistično pomembne razlike pri njihovem mnenju, kako določena področja okoljskega izobraževanja vplivajo na njihovo odločitev za poučevanje okoljskih vsebin in sicer le na področju odprtosti za okoljsko izobraževanje (Tabela 52). Rezultati mere velikosti učinka na področju odprtosti za okoljsko izobraževanje pokažejo, da je razlika med učitelji, ki so samoocenili, da so različno dobro usposobljeni za poučevanje okoljskih vsebin, zmerna (η2=0,12). Post hoc primerjava z Bonferronijevim testom je pokazala, da srednje vrednosti med učitelji, ki so samoocenili, da imajo srednje dobre okoljske kompetence in učitelji, ki so samoocenili, da imajo pomanjkljive oziroma zelo pomanjkljive okoljske kompetence (p=0,51) niso statistično pomembne na področju odprtosti za okoljsko izobraževanje. Statistično pomembne razlike v srednjih vrednostih so med učitelji, ki so samoocenili, da imajo dobro oziroma zelo dobro razvite okoljske kompetence in učitelji, ki so samoocenili, da imajo pomanjkljive oziroma zelo pomanjkljive okoljske kompetence (p<0,05) ter učitelji, ki so samoocenili, da so imajo dobre oziroma zelo dobre okoljske kompetence in učitelji, ki so samoocenili, da imajo srednje dobre okoljske kompetence (p<0,05).
Na ostalih področjih okoljskega izobraževanja (okoljska občutljivost, pozitiven odnos do okolja, usposabljanje za okoljsko izobraževanje, osebni razvoj, učni kontekst in podpora šolske klime) se med učitelji, ki so samoocenili, da imajo dobre oziroma zelo dobre okoljske kompetence in učiteljih, ki so samoocenili, da imajo pomanjkljive oziroma zelo pomanjkljive okoljske kompetence ne kažejo statistično pomembne razlike pri njihovem mnenju, kako določena področja okoljskega izobraževanja vplivajo na njihovo odločitev za poučevanje okoljskih vsebin.
Tabela 53: Razlika v mnenju učiteljev, v kolikšni meri določene situacije predstavljajo težave pri poučevanju okoljskih vsebin glede na samooceno njihovih razvitih okoljskih kompetenc.
109
Nadaljevanje tabele 53
Situacije Učiteljeve okoljske kompetence n Md IQR df/df χ2 p
Neustrezno naravno območje in vprašanje varnosti.
Dobre/zelo dobre 8 9,0 4,0
54/2 5,02 0,08
Srednje dobre 40 8,5 4,8
Pomanjkljive /zelo pomanjkljive 7 5,5 4,0
Pomanjkanje podpore.
Dobre/zelo dobre 8 6,0 3,8
54/2 4,61 0,10
Srednje dobre 40 4,0 4,0
Pomanjkljive /zelo pomanjkljive 7 3,0 1,0
Administrativne težave.
Dobre/zelo dobre 8 11,0 6,5
54/2 5,00 0,08
Srednje dobre 40 9,0 5,8
Pomanjkljive /zelo pomanjkljive 7 6,5 2,0
Kruskal-Wallis test kaže, da sta razliki, v pojavljanju težav pri poučevanju okoljskih vsebin med učitelji, ki različno samoocenjujejo usposobljenost za poučevanje okoljskih vsebin, statistično pomembni le na področju pomanjkanja kompetenc (pedagoških) za izvajanje pouka z integracijo okoljskih vsebin in na področju šolske klime (Tabela 53). Rezultati mere velikosti učinka na področju šolske klime pokažejo, da je razlika med učitelji, ki so samoocenili, da so različno dobro usposobljeni za poučevanje okoljskih vsebin, velika (η2=0,17). Post hoc primerjava z Bonferronijevim testom je pokazala, da so razlike v srednjih vrednostih na področju šolske klime statistično pomembne med učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin srednje dobro usposobljeni in učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin pomanjkljivo oziroma zelo pomanjkljivo usposobljeni (p<0,05). Med učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin dobro oziroma zelo dobro usposobljeni in učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin srednje dobro usposobljeni (p=0,47) ter učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin dobro oziroma zelo dobro usposobljeni in učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin pomanjkljivo oziroma zelo pomanjkljivo usposobljeni (p=0,46) ni statistično pomembnih razlik. Razlike v srednjih vrednostih niso statistično pomembne med učitelji, ki samoocenjujejo, da so za poučevanje okoljskih vsebin dobro oziroma zelo dobro usposobljeni in med učitelji, ki samoocenjujejo, da so za poučevanje okoljskih vsebin srednje dobro usposobljeni (p=0,21) na področju šolske klime.
Rezultati mere velikosti učinka na področju pomanjkanja kompetenc za izvajanje pouka z integracijo okoljskih vsebin pokažejo, da je razlika med učitelji, ki so samoocenili, da so različno dobro usposobljeni za poučevanje okoljskih vsebin, zmerna (η2=0,13). Post hoc primerjava z Bonferronijevim testom je pokazala, da so razlike v srednjih vrednostih na področju izvajanja pouka z integracijo okoljskih vsebin statistično pomembne med učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin srednje dobro usposobljeni in učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin pomanjkljivo oziroma zelo pomanjkljivo usposobljeni (p<0,05). Med učitelji, ki samoocenjujejo, da so na
110
področju poučevanja okoljskih vsebin dobro oziroma zelo dobro usposobljeni in učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin srednje dobro usposobljeni (p=0,07) ni statistično pomembnih razlik. Med učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin dobro oziroma zelo dobro usposobljeni in učitelji, ki samoocenjujejo, da so na področju poučevanja okoljskih vsebin pomanjkljivo oziroma zelo pomanjkljivo usposobljeni (p<0,05) obstajajo statistično pomembne razlike. Razlike v srednjih vrednostih niso statistično pomembne med učitelji, ki samoocenjujejo, da so za poučevanje okoljskih vsebin dobro oziroma zelo dobro usposobljeni in med učitelji, ki samoocenjujejo, da so za poučevanje okoljskih vsebin srednje dobro usposobljeni (p=0,26) na področju izvajanja pouka z integracijo okoljskih vsebin.