POŽIRANJE

Požiranje je kompleksna in izjemno usklajena senzomotorična aktivnost, ki zahteva precizno delovanje in sodelovanje raznolikih sistemov ter številnih organov našega organizma, z namenom prenosa tekočine in hrane od ustne votline do želodca. Poleg prebavnega trakta, ključnega pri transportu bolusa, je v proces požiranja aktivno vključen tudi respiratorni sistem, ki skrbi za zaščito in čiščenje dihalnih poti ter motorično in senzorično oživčenje, ki omogočata dobro gibljivost struktur ter zaznavo informacij in sprememb za sprožitev ustreznih reakcij (Hočevar Boltežar in Ogrin, 2017).

4

V celotnem aktu požiranja sodelujejo ustna votlina, nosna votlina, žrelo, grlo in požiralnik s pripadajočimi organi oziroma mišicami (mišice žvekalke, mišice ustnic, lic, ustnega dna in jezika, žrelne mišice, mišice požiralnika, posredno pa so vključene tudi notranje in zunanje grlne mišice) (Hočevar Boltežar, 2012). Za prenos informacij iz receptorjev, ki zaznavajo dotik, pritisk, temperaturo, konsistenco, obliko in okus dražljaja je odgovorno senzorično oživčenje, ki poteka po V., VII., IX. in X. možganskem živcu, medtem ko premike mišic uravnava motorično oživčenje, ki prav tako poteka po V., VII., IX. ter X. kot tudi po XII. možganskem živcu in živcih cervikalnega pleteža (Hočevar Boltežar in Ogrin, 2017).

Požiranje hrane in tekočine je osnovni element posameznikovega vsakdana in zato nujno za preživetje ter zadostitev potrebnih energetskih potreb. Poleg fizioloških potreb, ki jih zadovoljimo s hranjenjem in požiranjem, ima slednje pomembno vlogo tudi pri vključevanju v družbo, kajti druženje ob hrani in pijači predstavlja eno najprijetnejših socialnih dejavnosti ter dobršen del družbenega življenja. Zmožnost varnega in normalnega požiranja nam torej ne omogoča zgolj potrebnih pogojev za življenje (prehranjenost, hidracija), ampak pomembno prispeva tudi h kakovosti slednjega (Hočevar Boltežar in Ogrin, 2017).

2.2.1. FAZE ZDRAVEGA POŽIRANJA

Prenos grižljaja od vnosa v usta do želodca poteka po posameznih fazah, ki bodisi potekajo hoteno ali refleksno. Čeprav celoten akt deluje kot postopek zaporednih aktivnosti, strokovnjaki opažajo, da v sklopu posameznih hotenih in refleksnih faz prihaja tudi do sočasnih dejanj (Hočevar Boltežar, 2010).

Faza pričakovanja

Gre za neke vrste predfazo, pri kateri sodelujeta tudi čutili za vid in voh, ki posredujeta podatke o videzu in vonju hrane/pijače, ki se približuje ustni votlini. Ob dotiku z ustnicami ter vstopu grižljaja v ustno votlino se aktivirajo tudi druga čutila, ki nudijo informacije o toploti, okusu, sestavi in konsistenci (Hočevar Boltežar in Ogrin, 2017).

Oralna pripravljanja faza

Je prva faza požiranja, ki poteka pod našo kontrolo (hotena) in se prične ob prihodu bolusa v ustno votlino. Takrat jezik hrano, ki jo je potrebno prežvečiti, razporedi v področje kočnikov.

Ob hkratnem aktiviranju mišic žvekalk, ki omogočijo ustrezne premike spodnje čeljusti, se hrana prežveči. Da grižljaj med žvečenjem ostane na področju kočnikov, je nujno usklajeno delovanje različnih mišic. Skupaj stisnjeni ustnici preprečujeta iztekanje hrane ali pijače iz ustne votline, ustrezen tonus v mišicah lic omogoča zunanjo oporo in preprečuje zdrs grižljaja v ustni preddvor, stik mehkega neba ter korena jezika pa zadržuje hrano v ustni votlini in skrbi, da prehitro ne zdrsne v žrelo (Hočevar Boltežar, 2010).

Oralna transportna faza

Požiranje se nadaljuje z oralno transportno fazo, ki v prvem delu poteka hoteno, ob prehodu grižljaja iz ust v žrelo pa preide v refleksno. Prične se z dvigom mehkega neba in skrčenjem mišic ustnic ter lic. Ključno je gibanje celotnega jezika, kajti zadnji mobilni del se v tej fazi spusti navzdol, sprednji del se pritisne ob trdo nebo, robovi jezika pa so v stiku s čeljustnim grebenom. S tem se tlak v ustni votlini poveča in bolus, ki leži med sredino jezika in nebom, se potisne proti žrelu. Pri starejši populaciji je oralna transportna faza praviloma počasnejša, pogosto so vidni še dodatni gibi podjezične kosti (Hočevar Boltežar, 2010).

5 Faringealna (faringolaringealna) faza

Faringealna faza požiranja poteka v celoti refleksno in se začne z dvigom mehkega neba, ki tvori velofaringealno zaporo in s tem onemogoča zatekanje hrane v nosno votlino. Jezik se potiska nazaj kot bat, ob tem pa prihaja tudi do skrčenja mišic ustnega dna, ki potegnejo podjezično kost naprej in navzgor. Zaradi z ligamenti povezane podjezične kosti in grla, se ob premikih podjezične kosti dvigne tudi grlo, hkrati se poklopec potegne čez vhod v grlo. Žrelo predstavlja križanje dihalne in prebavne poti, zato je usklajeno delovanje obeh funkcij izredno pomembno. V tej fazi se dihanje prekine, sprožijo se zaščitni refleksi za zaščito dihalnih poti, ki se realizirajo v obliki zapore na treh nivojih. Prva je poteg poklopca čez vhod v grlo, druga je primik ventrikularnih gub in tretja primik glasilk, ki se izvede sočasno s primikom ventrikularnih gub. Zatem relaksacija krikofaringealne mišice, ki tvori zgornji ezofagealni sfinkter (UES), vodi v odpiranje le-tega. Odprt prehod v požiralnik, batno potiskanje jezika nazaj in dvig grla vplivajo na nastanek negativnega tlaka v faringoezofagealnem predelu, kar povzroči zdrs grižljaja iz žrela v požiralnik. Pri omenjenem procesu sodelujejo tudi žrelne zažemalke, ki s krčenjem pripomorejo k premikanju grižljaja po žrelu, preko poklopca in piriformnih sinusov v požiralnik. Potovanje preko piriformnih sinusov večinoma ni simetrično, saj večji del grižljaja vedno potuje po isti strani navzdol. Izredno pomembna nasploh, še toliko bolj pa v faringealni fazi, je usklajenost požiranja in dihanja. Med prenosom grižljaja pride do kratkega obdobja apneje (prekinitve dihanja), ki ji ob koncu požiranja vedno sledi izdih. Za preprečitev morebitnih nevšečnosti in nevarnosti se mora ob vsakem procesu požiranja ciklus dihanja na novo prilagoditi (Hočevar Boltežar, 2010).

Ezofagealna faza

Tako kot prejšnja tudi ta faza požiranja poteka popolnoma refleksno. Po prehodu bolusa v požiralnik, ki je v zgornji tretjini sestavljen iz prečno progastih mišic, steno spodnjih dveh tretjin pa tvorijo gladke mišice, se sprožita dva zaporedna peristaltična vala. Slednja potujeta od zgornjega ezofagealnega sfinktra do konca prečno progastih mišic ter od prehoda prečno progastih v gladke mišice in do konca požiralnika. Odpiranje spodnjega ezofagealnega sfinktra se prične približno 2 do 3 sekunde po začetku požiranja in traja od 5 do 10 sekund. V tem času mora bolus zdrseti iz požiralnika v želodec (Hočevar Boltežar, 2010).

Slika 1: Potovanje grižljaja po prebavni poti (A-oralna pripravljanja faza, B-oralna transportna faza, C-faringealna faza, D-prehod iz faringealne v ezofagealno fazo, E-ezofagealna faza) (Malandraki in Robbins, 2013)

6

Za pravilen potek požiranja brez zapletov in nevarnosti je torej nujno potrebno brezhibno delovanje osrednjega živčnega sistema, ki skrbi in uravnava motorični ter senzorični nadzor prebavne poti, perifernega živčnega sistema in vseh mišic, ki so udeležene v prenosu grižljaja (Hočevar Boltežar, 2012).