VPRAŠANJE 12. Koliko sadja bi moral/-a pojesti vsak dan, da bi se zdravo prehranjeval/-a? Izberi
en odgovor.
18 38,3 54 37,8 0,004 0,948 13. Koliko zelenjave bi moral/-a pojesti vsak dan, da bi se zdravo prehranjeval/-a?
Izberi en odgovor.
4 8,5 29 20,3 3,414 0,065
Trditev 1: Telo ne potrebuje energije, kadar spimo. 29 61,7 99 69,2 0,912 0,340
Trditev 2: Med tekom potrebujemo več energije kot med sedenjem. 43 91,5 133 93,0 0,119 0,730 Trditev 3: Maščobe so najpomembnejši vir energije za človeški organizem. 26 55,3 99 69,2 3,042 0,081
Trditev 4: Beljakovine so potrebne za razvoj mišic. 37 78,7 127 88,8 3,048 0,081
Trditev 5: Vitamin B je pomemben za odpornost organizma. 7 30,4 16 69,6 0,456 0,499 Trditev 6: 100 g sladkorja vsebuje več energije kot 100 g masla. 12 25,5 30 21,0 0,426 0,514
Trditev 7: Olje vsebuje veliko ogljikovih hidratov. 29 61,7 74 51,7 1,412 0,235
Trditev 8: Zelenjava vsebuje veliko prehranske vlaknine. 31 66,0 95 66,4 0,004 0,952 Trditev 9: Stročnice (soja, grah) so pomemben vir beljakovin. 33 70,2 87 60,8 1,336 0,248 Trditev 10: Vsak dan je priporočljivo uţivati raznovrstno hrano ţivalskega in
rastlinskega izvora.
39 83,0 122 85,3 0,149 0,699 Trditev 11: Odpornost organizma lahko povečamo, če uţivamo več sadja. 33 70,2 105 73,4 0,184 0,668 Trditev 12: Povečana količina sladkorja v prehrani ne vpliva na povečanje telesne
teţe. 35 74,5 104 72,7 0,055 0,815
Trditev 13: Prevelika količina zauţite maščobe vpliva na pojav bolezni srca in oţilja.
37 78,7 112 78,3 0,003 0,954
Trditev 14: Bel kruh je bolj zdrav kot polnozrnat. 41 87,2 114 79,7 1,329 0,249
Trditev15: Priporočljivo je uţivati več trdih maščob (npr. maslo) kot tekočih (npr.
olje).
12 25,5 31 21,7 0,300 0,584
Trditev 16: Voda z okusom vsebuje sladkor. 40 85,1 125 87,4 0,165 0,685
Trditev 17: Dnevno je priporočljivo zauţiti več sadja kot zelenjave. 14 29,8 66 46,2 3,887 0,049 Trditev 18: Uţivanje rib lahko prepreči razvoj bolezni srca in oţilja. 18 38,3 50 35,0 0,171 0,679 Trditev 19: V enem dnevu ni priporočljivo zauţiti več kot 5 g soli. 26 55,3 88 61,5 0,570 0,450 Trditev 20: Sadje in zelenjavo je dovolj uţivati dvakrat na dan. 13 27,7 42 29,4 0,050 0,822 Trditev 21: Govedino ali svinjino lahko uţivamo vsak dan. 24 51,1 74 51,7 0,007 0,935 Trditev 22: Salame in druge mesne izdelke je priporočljivo uţivati vsak dan. 32 68,1 89 62,2 0,523 0,470 Trditev 23: Dnevno je priporočljivo zauţiti 5 obrokov. 39 83,0 120 83,9 0,023 0,880
Rezultati kaţejo, da se med učenci, ki ţivijo v različnih tipih gospodinjstva, pojavlja statistično pomembna razlika v poznavanju dnevnih priporočil uţivanja sadja in zelenjave.
Učenci, ki ţivijo na kmetiji, so v višjem deleţu odgovarjali pravilno na vprašanje, koliko sadja bi moral posameznik pojesti vsak dan, da bi se zdravo prehranjeval, vendar prav tako v višjem deleţu menijo, da je dnevno priporočljivo zauţiti več sadja kot zelenjave.
3.3 Povzetek ugotovitev
R1: Ali so v osnovnošolski predmetnik vključene vsebine in veščine, ki jih obravnava definicija prehranske pismenosti?
Prehranske vsebine, ki jih obravnava definicija prehranske pismenosti, so vključene v UN obveznih in izbirnih predmetov. Z analizo UN smo ugotovili, da se prehranske vsebine pojavljajo v vseh vzgojno-izobraţevalnih obdobjih in vključujejo vse štiri komponente prehranske pismenosti. Največ prehranskih ciljev je predvidenih pri obveznih predmetih Gospodinjstvo, Biologija in Kemija ter izbirnima predmetoma Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane. Učenci se ţe v prvem vzgojno-izobraţevalnem obdobju seznanijo s pomenom prehrane za zdravje ljudi. Pojavljajo se zlasti vsebine, ki so povezane s pomenom zdravja za človeka in z načini ohranjanja zdravja.
R2: Kakšno raven prehranske pismenosti doseţejo osnovnošolci ob zaključku izobraţevanja?
Ob zaključku osnovnošolskega izobraţevanja učenci dosegajo zadovoljivo raven prehranske pismenosti ob upoštevanju potreb in njihovega ţivljenjskega ritma. Njihovo teoretično prehransko znanje bi se lahko izboljšalo, saj posledično boljše znanje vpliva na zdravo izbiro ţivil. Ocenjujemo, da imajo učenci splošno prehransko znanje, manj pa usvojijo informacije, ki so potrebne za sintezo prehranskega znanja in praktičnega prehranjevanja. Glede na rezultate ocenjujemo, da imajo učenci dobro razvite veščine, ki so pomembne za pripravo enostavnih jedi, kompleksnih, sestavljenih jedi pa ne pripravljajo pogosto. K manj razvitim veščinam za pripravo zahtevnejših jedi lahko prispeva tudi način ţivljenja, ki omogoča dobro razpoloţljivost in dostopnost hrane, s katero se oskrbujejo otroci in mladostniki. Podrobnejše vzroke bi bilo potrebno raziskati v nadaljnjih raziskavah.
R3: Ali obstajajo razlike v prehranski pismenosti osnovnošolcev glede na spol, učni uspeh, izbiro izbirnih predmetov in tip gospodinjstva, v katerem ţivijo?
V prehranski pismenosti osnovnošolcev obstajajo razlike. Te se kaţejo predvsem med fanti in dekleti ter učenci, ki dosegajo različen učni uspeh. Ugotovili smo, da dekleta in učenci z
slabšim učnim uspehom. Flere, Klanjšek, Musil, M. Tavčar Krajnc in Kirbiš (2009) ugotavljajo, da zadovoljstvo s šolo vpliva kot motivacijski dejavnik na šolsko uspešnost in dekleta so signifikantno bolj zadovoljna od fantov. Spol je pomemben dejavnik šolske uspešnosti. Nekaj razlik se kaţe tudi med učenci, ki so izbrali izbirni predmet NP ali SPH, in učenci, ki teh predmetov niso izbrali, vendar te razlike niso tako zelo očitne.
4 SKLEP
Z raziskavo smo ţeleli preveriti stopnjo prehranske pismenosti pri osnovnošolcih ob zaključku obveznega osnovnošolskega izobraţevanja, poleg tega pa tudi, ali se pojavljajo razlike med učenci glede na spol, učni uspeh, izbiro izbirnih predmetov ter tip gospodinjstva, v katerem učenec ţivi. Ugotoviti smo ţeleli, katere prehranske vsebine se pojavljajo v osnovnošolskem izobraţevanju, in jih primerjali z vsebinami, ki jih H. A. Vidgen in D.
Gallegos (2014) vključujeta v definicijo prehranske pismenosti.
Ugotovili smo, da se prehranske vsebine v učnem načrtu pojavljajo v vseh vzgojno-izobraţevalnih obdobjih. Vsebine povezane s prehrano se pojavljajo pri različnih predmetih, kar kaţe na potrebo po spodbujanju medpredmetnega povezovanja obravnavanih vsebin. V osnovnošolsko izobraţevanje so vključene vse štiri komponente prehranske pismenosti.
Učenci jih v največjem obsegu spoznavajo pri predmetu Gospodinjstvo v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju. Podrobnejše vsebine povezane s prehrano se pojavljajo tudi v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju, predvsem pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane ter obveznih predmetih Biologija in Kemija, kjer se prehranske vsebine obravnavajo predvsem z biološkega (delovanje organizma) in kemijskega vidika (kemijske reakcije, energija, hranilne snovi).
Prehranski cilji, ki so predvideni v osnovnošolskih učnih načrtih, zahtevajo od učencev predvsem poznavanje podatkov, pojmov, dejstev in teorij. Manj je proceduralnega in kondicionalnega znanja, ki od učencev zahteva obvladovanje postopkov in znanje, kdaj določene postopke uporabiti. To znanje pridobijo pri izbirnih predmetih s prehransko vsebino in v šestem razredu osnovne šole pri predmetu Gospodinjstvo, ki bi bil morda za učence bolj uporaben v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju.
Pri prvi komponenti prehranske pismenosti, ki obravnava načrtovanje prehrane, smo ugotovili, da učenci slabo samostojno načrtujejo uţivanje hrane. Občasno sodelujejo pri načrtovanju druţinskega jedilnika, pri čemer so v večjem deleţu vključena dekleta, učno uspešnejši učenci in učenci, ki ţivijo v mestnem okolju. Pri dnevnem uţivanju hrane so učenci najbolj pozorni na količino zauţite vode, najmanj pozornosti pa namenjajo dnevni količini zauţite soli. Dekleta in učno uspešnejši učenci so bolj pozorni na dnevno uţivanje posameznih ţivil. Kriterij, ki je po mnenju osnovnošolcev najpomembnejši za nakup nekega ţivila, je dober okus.
Pri drugi komponenti prehranske pismenosti, ki obsega poznavanje sestave in kakovosti ţivil, smo ugotovili, da učenci dobro poznajo beljakovinska ţivila in da znajo izbrati zdrav jedilnik, vendar svoje izbire ne znajo utemeljiti. Rezultati kaţejo, da imajo boljše prehransko znanje predvsem dekleta in učenci, ki dosegajo prav dober ali odličen učni uspeh.
Pri tretji komponenti prehranske pismenosti, ki preverja veščine priprave hrane, smo ugotovili, da učenci dobro poznajo priporočila za shranjevanje ţivil. Učenci, predvsem dekleta dobro poznajo pravila umivanja rok pri rokovanju z ţivili. Le nekaj več kot polovica jih pozna pravilno pripravo pogrinjka, pri katerih je deleţ pravilnih odgovorov na strani deklet in učno uspešnejših učencih. Učenci slabše razumejo postopke, s katerimi preprečujemo okuţbe hrane.
Pri vprašanju, kjer smo učence spraševali, kako dobri so v pripravi določenih jedi, smo ugotovili, da učenci menijo, predvsem dekleta, da večino jedi znajo pripraviti zelo dobro, slabši pa so v pripravi zahtevnejših jedi. Učenci, ki so obiskovali izbirni predmet Načini prehranjevanja ali Sodobna priprava hrane, so svoje veščine za pripravo določenih jedi ocenili boljše kot učenci, ki niso obiskovali teh izbirnih predmetov. Večji deleţ učencev, ki ţivijo v nekmečkih gospodinjstvih, določenih jedi ni še nikoli pripravil. Največ učencev si zelo pogosto samostojno pripravi večerjo, zajtrk in popoldansko malico. Popoldansko malico si samostojno pogosteje pripravljajo dekleta, učno uspešnejši učenci in učenci, ki so obiskovali izbirni predmet Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane. Najpogosteje uporabljena kuhinjska pripomočka pri osnovnošolcih sta noţ in štedilnik. Več je fantov, ki določenih pripomočkov še nikoli niso uporabili. Največ kuharskega znanja učenci pridobijo prek svojih mater in starih starših, najverjetneje pri babicah. Očetje večinoma svojim otrokom ne prenašajo kuharskega znanja, če ţe, je ta deleţ večji v druţinah, ki ţivijo v nekmečkih gospodinjstvih. Le tretjina učencev meni, da so v šoli prejeli veliko kuharskega znanja. Tudi H. A. Vidgen (2014) ugotavlja, da se prehranskih veščin običajno naučimo doma. Prenos teh znanj pa naj bi v druţini prevzemala mati. Hrana in prehranjevanje sta temeljni spretnosti za ţivljenje, zato ni presenetljivo, da so naša znanja in spretnosti povezana s prehrano najprej določena v domačem okolju.
Otroci odrasle obravnavajo kot svoje vzornike tudi pri izbiri zdrave hrane in tega se morajo zavedati tudi učitelji. B. Premoš (2015) je v svoji raziskavi ugotovila, da učitelji menijo, da imajo premalo znanja o zdravem prehranjevanju, hkrati pa se zavedajo svoje vloge pri
oblikovanju prehranskih navad učencev. Vsekakor vloga prehranskega izobraţevanja ne sme biti podcenjena.
Pri četrti komponenti prehranske pismenosti, ki zajema upoštevanje prehranskih priporočil in poznavanje hrane, ki ugodno vpliva na zdravje in poznavanje hrane, ki neugodno vpliva na zdravje, smo ugotovili, da so učenci slabo seznanjeni s prehranskimi priporočili, predvsem o dnevnih količinah zauţitega sadja in zelenjave. Nekoliko bolj jih poznajo učenci, ki so obiskovali izbirni predmet Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane. Dekleta in učno uspešnejši učenci so boljši v poznavanju vpliva hrane na njihovo zdravje.
Spol je vsekakor pomemben dejavnik šolske uspešnosti. Šolska uspešnost je povezana z zadovoljstvom s šolo in vpliva na večjo motivacijo učencev. Raziskave kaţejo, da so dekleta bolj motivirana in posledično tudi uspešnejša od fantov (Flere, Klanjšek, Musil, Tavčar Krajnc in Kirbiš, 2009).
Glede na ţivljenjski ritem osnovnošolcev je prehranska pismenost, ki jo dosegajo v tem starostnem obdobju zadovoljiva, vendar bi se stopnja pismenosti morala izboljšati za ţivljenje, ki jih čaka v odrasli dobi. Marsikateri učenci po osnovnošolskem izobraţevanju na višjih ravneh izobraţevanja prehranskih vsebin ne obravnavajo več, zato bi v to obdobje morali vstopiti prehransko bolj strokovno in praktično usposobljeni. Za podrobnejše razumevanje in praktično usposobljenost bi bila priporočljiva podrobnejša obravnava vsebin.
Predvidevamo, da se učenci v šestem razredu osnovnošolskega izobraţevanja še ne zavedajo pomena tovrstnega znanja in izkušenj, zato bi bile vsebine primernejše v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju. Kostanjevec in V. Koch (2007) sta z raziskavo ugotovila, da je formalno izobraţevanje, ki se izvaja v devetletni osnovni šoli učinkovito. J. Slater in A. Hinds (2014) v svoji raziskavi navajata mnenja kanadskih študentov, ki menijo, da prehransko izobraţevanje pri Gospodinjstvu prenaša dragoceno ţivljenjsko znanje. Po njihovem mnenju mnogi nimajo moţnosti pridobiti prehranskih veščin v svojem domačem okolju, zato mora biti to omogočeno v šolskem okolju.
Na osnovi pridobljenih rezultatov lahko trdimo, da se pojavljajo razlike med učenci, predvsem med fanti in dekleti ter med učenci, ki dosegajo različen učni uspeh. Dekleta in učno uspešnejši učenci dosegajo boljše prehransko znanje in ocenjujejo, da so praktično bolj usposobljeni za pripravo hrane. Glede na ugotovitve raziskave predlagamo, da se prehranski pismenosti v osnovnošolskem izobraţevanju nameni več ciljno usmerjenega izobraţevanja, ki
bi vključevalo tako teoretična kot praktična znanja. Z dodatnimi raziskavami lahko ugotovimo, katere komponente prehranske pismenosti so za slovenske osnovnošolce pomembne in jih je potrebno razvijati ter utrjevati z namenom, da bodo otroci in mladostniki tudi po zaključku osnovnošolskega izobraţevanja razvijali in v vsakodnevnem ţivljenju prakticirali zdrav način prehranjevanja.
5 LITERATURA IN VIRI
Barle, A. in Bezenšek, J. (2006). Poglavja iz sociologije vzgoje in izobraževanja: pogled sodobnih socioloških študij, perspektiv in konceptov. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
Benn, J. (2014). Food, nutrition or cooking literacy - a review of concepts and competencies regarding food education. International Journal of Home Economics, 7(1), 13‒35.
Cevc, M., Jan, N., Kotnik, P., Povhe Jemec, K., Strel, J., Gabrijelčič, M., Ivanuša, M. in Simčič, I. (2013). Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih – glasnika slabšega zdravja in krajšega življenja današnje generacije otrok v Sloveniji. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in oţilja Slovenije.
Draxten, M., Fulkerson, J. A., Friend, S., Flattum, C. F. in Schow, R. (2014). Parental role modeling of fruits and vegetables at meals and snacks is associated with children´s adequate consumption. Appetite, (78), 1‒7.
Flere, S., Klanjšek, R., Musil, B., Tavčar Krajnc, M. in Kirbiš, A. (2009). Kdo je uspešen v slovenski šoli? Pridobljeno s
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaPorocila/15_09_kdo_je_uspesen_
v_slovenski_soli.pdf
Gabrijelčič Blenkuš, M. (2013). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Gabrijelčič Blenkuš, M., Gregorič, M. in Fajdiga Turk, V. (2007). Prehranske navade in prehranski status. V H. Jeriček, D. Lavtar in T. Pokrajac (ur.), Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (str. 31‒52). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Gregorič, M. (2015). Prehranjevanje mladih v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s http://www.zdravjemladih.si/data-si/file/prehrana.pdf
Home Economics Victoria: Supporting secondary schools to promote healthy eating and food literacy. (2016). Pridobljeno s
Knaflič, L., Mirčeva, J. in Moţina, E. (2001). Temeljno znanje in spretnosti mladih, brezposelnih in staršev šolskih otrok. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Kobal Grum, D. in Seničar, M. (2012). Uvod v psihologijo prehrane. Učbenik. Ljubljana:
Biotehniška fakulteta, Oddelek za ţivilstvo.
Koch, V. in Kavčič, M. (2010). Nutrition knowledge and attitudes of 12‒13 year olds towards healthy nutrition in Slovenia. V E. Rehulka (ur.), Health Education: Contexts and Inspiration (str. 285‒293). Brno: MSD: Masarykova univerzita.
Kostanjevec, S. (2009). Vpliv formalnega izobraževanja na prehranjevalne navade otrok in njihovo znanje o prehrani. (Doktorska disertacija). Biotehniška fakulteta, Ljubljana.
Kostanjevec, S. (2013). Prehransko znanje in prehranjevalne navade otrok. Znanstvena monografija. Pridobljeno s http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/e-publikacije/Prehransko_znanje_Kostanjevec.pdf
Kostanjevec, S. in Koch, V. (december, 2007). Prehransko znanje otrok in njihov odnos do zdravega načina prehranjevanja. V Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika (str. 87‒98).
Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Kostanjevec, S., Jerman, J. in Koch, V. (2011). The Effects of Nutrition Education on 6th graders Knowledge of Nutrition in Nine-year Primary Schools in Slovenia. Eurasia Journal of Mathematics, Science and Technology Education, 7(4), 243‒252.
Kostanjevec, S., Jerman, J. in Koch, V. (2012). The Influence of Nutrition Education on the Food Consumption and Nutrition Attitude of Schoolchildren in Slovenia. US-China Education Review A, (11), 953‒964.
Lai Yeung, T.W.L. (2015). Hong Kong parents´ perceptions of the transference of food preparation skills. International Journal of Consumer Studies, (39), 117‒124.
Luţar, L. (2008). Koncept učeče se organizacije v domovih za starejše (Diplomsko delo).
Fakulteta za organizacijske vede, Maribor.
Nacionalna komisija za razvoj pismenosti. (2006). Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_izobrazevanja/projekti/pismenos t/
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2015). Ţe skoraj vsak drugi mladostnik redno zajtrkuje.
Pridobljeno s http://www.nijz.si/sl/ze-skoraj-vsak-drugi-mladostnik-redno-zajtrkuje-0
Novljan, S. (2006). Nacionalna strategija za razvoj pismenosti posega tudi v delovanje visokošolskih in specialnih knjižnic. V Informacijska pismenost med teorijo in prakso-vloga visokošolskih in specialnih knjiţnic (str. 29‒40). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Oldewage-Theron, W. H. in Egal A. (2012). Impact of nutrition education on nutrition knowledge of public school educators in South Africa: A pilot study. Health SA Gesondheid, 17(1), 1‒8.
Oldewage-Theron, W. H. in Egal, AA. (2010). Nutrition knowledge and nutritional status of primary school children in QwaQwa. S Afr J Clin Nutr, 23(3), 149‒154.
Pavlović, M. (2013). Razvijanje veščin pri pouku geografije v srednjih šolah (Diplomsko delo). Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Pendergast, D. in Dewhurst, Y. (2012). Home Economics and food literacy: An international investigation. International Journal of Home Economics, 5(2), 245‒263.
Pendergast, D., Garvis, S. in Kanasa, H. (2011). Insight from the Public on Home Economics and Formal Food Literacy. Family & Consumer Sciences Research Journal, 39(4), 415‒430.
Poţarnik, B. M. (2011). Kaj je kakovostno znanje in kako do njega? O potrebi in moţnostih zbliţevanja dveh paradigem. Sodobna pedagogika, (2), 28‒50.
Premoš, B. (2015). Prehranske navade osnovnošolskih učiteljev in njihov odnos do zdravega načina prehranjevanja (Magistrska naloga). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Radovan, M. (2001). Kaj določa naše vedenje. Psihološka obzorja, (2), 101‒112.
Slater, J. in Hinds, A. (2014). University student perceptions of Home Economics: food and nutrition education. International Journal of Home Economics, 7(2), 68‒80.
Stergar, E., Scagnetti N. in Pucelj V. (2006). Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju.
Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Škedelj, V. (2014). Prehranska oskrba predšolskih otrok (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Štraus, M., Šterman Ivančič, K. in Štigl, S. (2013). OECD PISA 2012: matematični, bralni in naravoslovni dosežki slovenskih učencev: program mednarodne primerjave dosežkov učencev 2012. Raziskovalno poročilo. Pridobljeno s
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2012/PISA_2012_
Povzetek_rezultatov_za_Slovenijo.pdf
Učni načrt Biologija (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt Gospodinjstvo (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt Kemija (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt Naravoslovje (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt Naravoslovje in tehnika (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt Spoznavanje okolja (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Vedênje. (b. d.). V Slovar slovenskega knjiţnega jezika. Pridobljeno s http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=vedenje&hs=1
Vidgen, H. A. (2014). Food literacy: What is it and does it influence what we eat? (Doktorska disertacija). School of Exercise and Nutrition Sciences: Faculty of Health, Queensland.
Vidgen, H. A. in Gallegos, D. (2014). Defining food literacy and its components. Appetite, (76), 50‒59.
Vrhovnik, L. (2012). A pilot study for the development of food skills survey tool (Master of Science). Queen`s University, Canada.
World Health Organization. (2015). Obesity and overweight. Pridobljeno s http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs311/en/
Znanje. (b.d.). V Slovar slovenskega knjiţnega jezika. Pridobljeno s http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=znanje&hs=1
ZRC SAZU. (2016). Pridobljeno s http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/spretnosti#v
6 PRILOGE
6.1 Priloga 1: Anketni vprašalnik
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ANKETNEGA VPRAŠALNIKA
Pozdravljen/-a!
Moje ime Mateja Šmid, sem študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani in pripravljam magistrsko delo z naslovom Prehranska pismenost osnovnošolcev ob koncu obveznega izobraževanja. Namen raziskave je preveriti tvoje prehransko znanje in spretnosti.
Anketa je anonimna, za izpolnjevanje pa boš potreboval/-a 25 minut časa. Zbrani podatki bodo obravnavani zaupno. Uporabljeni bodo izključno za pripravo magistrskega dela.
Za tvoje sodelovanje se ti prijazno zahvaljujem.
Mateja Šmid
__________________________________________________________________________________
Pri navedenih vprašanjih odgovor označi z X ali odgovor napiši.
a) SPOL:
Moški
Ţenski
b) STAROST: ______ let.
c) RAZRED: ______.
d) UČNI USPEH OB KONCU 8. RAZREDA: ___________.
e) OBISKOVAL/-A SEM IZBIRNI PREDMET:
Načini prehranjevanja
Sodobna priprava hrane
f) ALI IMATE DOMA KMETIJO?
Da
Ne
g) KDO ŢIVI V VAŠEM GOSPODINJSTVU?
Mati
Oče
Sestra/-e
Brat/-je
Babica
Dedek
Dobro preberi vprašanja, razmisli in izberi najbolj pravilen odgovor.
1. Katera skupina naštetih ţivil vsebuje več prehranske vlaknine?
a) Ovseni kosmiči, jabolka, fiţol b) Mleko, jogurt, sir
c) Goveje meso, piščančje meso, ovčje meso d) Jajca, stročnice, oreščki
e) Ovseni kosmiči, goveje meso, fiţol
2. Katera hranilna snov ugodno vpliva na prebavo hrane v črevesju?
a) Beljakovine b) Maščobe
c) Prehranska vlaknina d) Vitamini
e) Minerali
3. Katera jed po tvojem mnenju vsebuje najmanj maščob?
3. Katera jed po tvojem mnenju vsebuje najmanj maščob?