• Rezultati Niso Bili Najdeni

Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu

In document PREHRANSKA PISMENOST OSNOVNOŠOLCEV (Strani 28-33)

Predmet NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

Cilji predmeta - prikazati, da se zmesi lahko ločijo na različne načine in da nekatere zmesi teţko ločimo na sestavine;

- dokazati, da segrevanje in ohlajanje povzročata spremembe lastnosti snovi;

- poiskati različne načine, posode ali prostore za shranjevanje snovi v različnih agregatnih stanjih;

- ločiti hrano po izvoru in načinu predelave;

- razloţiti, zakaj se ţivila pokvarijo in je trajnost različnih ţivil omejena;

- prikazati, da je voda sestavina večine ţivil in pijač.

Standardi znanja

- ve, da se pri segrevanju in ohlajanju lastnosti snovi spreminjajo;

- natančno in sistematično zaznavati/opazovati s čim več čutili.

Preglednica se nadaljuje.

Nadaljevanje Preglednice 2.

3. Komponenta prehranske pismenosti

Priprava hrane Cilji predmeta - pripraviti različne vrste jedi.

Standardi znanja

- ve, kaj je temperatura, in zna uporabiti različne termometre;

- meriti oziroma uporabljati merilne pripomočke (meter, tehtnica, termometer, merilni valj, manometer idr.);

- varno uporabljati orodja in pripomočke;

- skrbeti za urejenost delovnega prostora.

4. Komponenta prehranske pismenosti

Prehranjevanje (uţivanje hrane)

Cilji predmeta - opisati pomen hrane in razloţiti, kaj se dogaja s hrano v človeškem telesu;

- s svojimi besedami povedati, da je kisik potreben, da se v celicah sprošča energija, ki je shranjena v hrani;

- razloţiti pomen pestre in uravnoteţene prehrane za rast, razvoj in zdravje ljudi;

- predstaviti in pojasniti vzroke in posledice podhranjenosti in prehranjenosti ljudi;

- pojasniti, da lahko nekatere bolezni in poškodbe sami preprečijo z odgovornim ravnanjem;

- dokazati, da ţiva bitja vsebujejo veliko vode, in utemeljiti pomen vode za ţivljenje, razloţiti, kaj se dogaja z vodo v človeškem telesu.

Standardi znanja

- pozna pomen vode za ţiva bitja in razloţi posledice omejenosti vodnih zalog;

- opiše osnovno zgradbo in razume osnove delovanja človeškega telesa;

- zna pojasniti pomen in delovanje človeškega telesa;

- pozna pomen pestre in uravnoteţene hrane za zdravje in rast ljudi;

- zna navesti konkretne primere, ki potrjujejo, da je odgovoren pri skrbi za svoje zdravje.

Preglednica 3: Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Naravoslovje (Učni načrt Naravoslovje, 2011)

Predmet NARAVOSLOVJE

1. Komponenta prehranske pismenosti

Načrtovanje prehrane

Cilji predmeta - spoznajo, kako neţivi dejavniki vplivajo na način ţivljenja človeka (na primer bivališča, pridelava hrane).

-razume, da je snov zgrajena iz delcev/gradnikov;

-opiše razlike v porazdelitvi delcev/gradnikov snovi v različnih agregatnih stanjih;

-pozna pomen in različne uporabne vidike rastlin za človeka.

Preglednica se nadaljuje.

Nadaljevanje Preglednice 3.

- ve, da v celicah potekajo ţivljenjsko pomembni procesi.

Preglednica 4: Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Gospodinjstvo (Učni načrt Gospodinjstvo, 2011)

Predmet GOSPODINJSTVO

1. Komponenta prehranske pismenosti

Načrtovanje prehrane

Cilji predmeta - ustrezno sestavijo jedilnik za različne obroke in različne priloţnosti.

Standardi znanja

- pozna vire za zadovoljevanje potreb;

- našteje in predstavi pomen virov za zadovoljevanje potreb;

- razumno odloča o uporabi virov;

- razume omejenost virov in preudarno uporabo virov;

- razume porabo kot zadovoljevanje potreb;

- določi pomen in način načrtovanja nakupov;

- ve, da je treba nakupe načrtovati;

- loči tipe trgovin;

- interpretira prednosti in pomanjkljivosti različnih oblik nakupov;

- določi pomen varstva potrošnikovih pravic;

- pozna vlogo potrošniških pravic;

- pozna osnovno sporočilo oglasa oziroma ga zna razbrati.

2. Komponenta prehranske pismenosti

Izbor ţivil

Cilji predmeta - razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije;

- razlikujejo znake kakovosti;

- poznajo pojem blagovne znamke;

- zasnujejo in dopolnjujejo zbirko znakov kakovosti in blagovnih znamk;

- razumejo pomen pravilnega shranjevanja ţivil;

- razvrščajo ţivila v skupine glede na hranljive snovi;

- interpretirajo spremembe hranljivih in zaščitnih snovi v času mehanske in toplotne obdelave;

- analizirajo lastnosti ţivil, ki jih uporabljamo pri pripravi.

Preglednica se nadaljuje.

Nadaljevanje Preglednice 4.

- navede zaščitne snovi in našteje ţivila, ki jih vsebujejo največ;

- pojasni pomen zaščitnih snovi;

- navede način shranjevanja posameznih ţivil;

- utemelji pravilen način shranjevanja posameznih ţivil;

- razloţi spremembe v ţivilu v času kuharskega postopka;

- našteje in pojasni senzorične lastnosti ţivil in jedi;

- interpretira dobre prehranske navade;

- navede razlike med fizikalnimi, kemijskimi in biološkimi postopki konzerviranja ţivil;

- navede prednosti in pomanjkljivosti posameznih postopkov konzerviranja v gospodinjstvu;

- našteje konzervirana ţivila in jih zna pripraviti za uţivanje;

- razbere osnovne informacije iz deklaracije na embalaţi ţivil;

- našteje in razloţi posamezne podatke na embalaţi ţivil;

- pojasni pomen znakov kakovosti.

3. Komponenta prehranske pismenosti

Priprava hrane Cilji predmeta - razumejo pravilen način dela z ţivili;

- spoznajo znake zastrupitev s hrano in osnovno ukrepanje v teh primerih;

- znajo pri svojem delu uporabljati kuharske knjige, recepte;

- usvajajo spretnosti priprave in postreţbe hrane;

- pri pripravi hrane organizirajo svoje delo po načelih higienskega minimuma;

- poznajo pripomočke in aparate za obdelavo ţivil in pripravo hrane;

- poznajo kuhalno in servirno posodo in pribor;

- pripravljajo pogrinjke za različne priloţnosti.

Standardi znanja

- obrazloţi pomen osebne, druţinske in javne higiene;

- pozna osnovne kuharske postopke;

- pozna kuhalno in jedilno posodo;

- zna ravnati z jedilnim in kuharskim priborom;

- pojasni osnovne kuharske postopke;

- pozna osnovno higieno pri delu z ţivili;

- pozna posledice nehigienskega dela z ţivili;

- razloţi pomen higiene pri delu z ţivili;

- opiše znake kvarjenja ţivil (mesa, kruha, mlečnih izdelkov, sadja, zelenjave);

- našteje znake zastrupitev s hrano;

- pozna posledice neustreznega roka uporabe ţivil.

4. Komponenta prehranske pismenosti

Prehranjevanje (uţivanje hrane) Cilji predmeta - usvajajo primerno obnašanje pri jedi;

- analizirajo pomen doma in druţine za dobro fizično počutje, zdravje, higienske okoliščine; pravilno prehrano in za varstvo pred nesrečami;

- razumejo priporočila zdrave prehrane;

- interpretirajo prehrambne navade;

- spoznajo nekatere načine prehranjevanja;

- analizirajo človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti.

Preglednica se nadaljuje.

Nadaljevanje Preglednice 4.

Standardi znanja

- razume in interpretira pomen prehrane za zdravje;

- razume povezanost prehrane in zdravja;

- ve, da je za zdravje in dobro fizično počutje pomembna zdrava prehrana;

- pojasni pojma zdrava in uravnoteţena prehrana;

- opiše potrebe človeka po hranilnih snoveh (našteje hranilne snovi) in energiji glede na telesno dejavnost, spol, starost;

- izračuna in primerja potrebe energijskih vrednosti pri telesno dejavnem človeku in v času počitka;

- pozna drugačne načine prehranjevanja na osnovi zdravstvenih, kulturnih ali drugih razlogov;

- pozna osnovni pogrinjek;

- pravilno pripravi pogrinjek za različne obroke;

- pozna pravilno obnašanje pri jedi;

- pozna dobre prehrambne navade;

- zna pripraviti celodnevni jedilnik na podlagi hranilnih in energijskih potreb ob upoštevanju načel zdrave prehrane.

Analiza UN predmetov v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju je pokazala, da so prehranske vsebine vključene v predmete Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje ter Gospodinjstvo. Ugotovljeno je bilo, da se pri Naravoslovju in tehniki v UN ne pojavljajo nobene prehranske vsebine, ki bi jih lahko vključili v prvo komponento prehranske pismenosti: načrtovanje prehrane. Predmet zahteva od učencev, da ločijo hrano po izvoru, razloţijo vzroke kvarjenja ţivil in se zavedajo omejitve trajnosti ţivil. Učenci se naučijo uporabljati različne merilne pripomočke ter priprave različnih vrst jedi. Učenci opišejo pomen hrane in razloţijo, kaj se dogaja s hrano v človeškem telesu, razloţijo pomen uravnoteţene prehrane za rast, razvoj in zdravje ljudi, pojasnijo vzroke in posledice podhranjenosti ter prehranjenosti ljudi. Spoznajo tudi, da je voda pomembna za organizem, saj z vodo v telo vnašamo snovi, z vodo pa se snovi tudi izločajo (Učni načrt Naravoslovje in tehnika, 2011).

Pri Naravoslovju v UN nismo našli ciljev, ki sodijo v tretjo in četrto komponento prehranske pismenosti, torej v pripravo hrane in prehranjevanje. Obenem ugotavljamo, da so tudi cilji drugih dveh komponent skopi. Pri predmetu so predvidene učne teme, ki obravnavajo ţivo in neţivo naravo, pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka, učenci vedo, da v celicah potekajo ţivljenjsko pomembni procesi (Učni načrt Naravoslovje, 2011). V drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju učenci največ znanj in veščin pridobijo pri predmetu Gospodinjstvo, kjer so vse štiri komponente prehranske pismenosti obravnavane dokaj podrobno. UN pri predmetu Gospodinjstvo vključuje modul Hrana in prehrana, ki obravnava splošne vsebine o hrani in prehrani, označevanje ţivil, higieno prehrane ter osnovne postopke mehanske in toplotne obdelave ţivil (Učni načrt Gospodinjstvo, 2011).

Preglednica 5: Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu

In document PREHRANSKA PISMENOST OSNOVNOŠOLCEV (Strani 28-33)